Večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okrog 2-odstotnega srednjeročnega cilja Sveta ECB. Domača inflacija se je nekoliko znižala, vendar ostaja visoka, in sicer predvsem zato, ker se plače in cene v nekaterih sektorjih še vedno s precejšnjim zamikom prilagajajo preteklemu skokovitemu porastu inflacije.
Svet ECB je po junijskem obratu v denarni politiki obrestne mere do zdaj znižal trikrat, nazadnje na zasedanju, ki ga je na Brdu pri Kranju oktobra gostila Banka Slovenije. Oktobrsko znižanje je bilo tudi drugo zaporedno.
Medtem ko so trgi v zadnjih tednih pričakovali, da bi decembra lahko po nizu znižanj za 0,25 odstotne točke sledil občutnejši rez v višini 0,5 odstotne točke, je tudi tokratno znižanje znašalo četrtino odstotne točke. S tem bo depozitna obrestna mera, ki je po novem referenčna za denarno politiko, padla na raven treh odstotkov.
Inflacija 2,4 odstotka, gospodarska rast 0,8 odstotka
Rast cen življenjskih potrebščin v evrskem območju je namreč v zadnjih mesecih spet pospešila. Novembra je bila medletna inflacija tako 2,3-odstotna. Je pa začasno krepitev inflacije ob izteku tega leta in na začetku naslednjega svet ECB pričakoval.
ECB je danes objavila tudi najnovejše napovedi za inflacijo v območju skupne valute in pričakovano inflacijo v tem in prihodnjem letu znižala za 0,1 odstotne točke na 2,4 oz. 2,1 odstotka. Za leto 2026 ostaja pri napovedi 1,9-odstotne inflacije, tolikšna naj bi bila tudi v letu 2027.
Strokovnjaki ECB in nacionalnih centralnih bank evrskih držav obenem pričakujejo tudi počasnejše gospodarsko okrevanje kot v zadnjih septembrskih napovedih. Po začasni okrepitvi gibanj v tretjem trimesečju se je namreč gospodarska dejavnost v tekočem zadnjem četrtletju spet upočasnila.
V ECB zdaj predvidevajo, da bo gospodarska rast letos namesto 0,8 odstotka znašala 0,7 odstotka. Za prihodnje leto so oceno znižali z 1,3 na 1,1 odstotka, za leto 2026 pa z 1,5 na 1,4 odstotka. Tudi v letu 2027 naj bi rast ostala razmeroma šibka pri 1,3 odstotka.
Ob tem se gospodarski obeti za evrsko območje soočajo tudi s precejšnjimi tveganji, tako iz zunanjega okolja, npr. v obliki dodatnih carin, ki jih napoveduje novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, kot od znotraj, v obliki politične nestabilnosti v Nemčiji in Franciji.
Čeprav svet ECB vztrajno poudarja, da se glede prihodnjih ukrepov denarne politike ne zavezuje v naprej in svoje ravnanje temelji na vsakokratnih podatkih, pa analitiki menijo, da se bo rahljanje denarne politike glede na kontekst nadaljevalo tudi prihodnje leto.
