Diplomatski ofenzivi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v palači ZN v New Yorku ob zasedanju generalne skupščine in v Združenih državah pred volitvami prihodnje leto je veliko škode nepričakovano naredila Varšava. V sredo zvečer je poljski premier Mateusz Morawiecki sporočil: »Nobenega orožja ne bomo več pošiljali v Ukrajino, ker ga potrebujemo sami.« Poljski predsednik Andrzej Duda pa je že v torek pred palačo ZN novinarjem dejal: »Osebi, ki se utaplja, je nevarno pomagati, saj lahko potopi tudi reševalca. Gledati moramo na svoje interese.« Mogoče ga je bilo razumeti, da ni več dobro pomagati Ukrajini, ki ni uspešna v protiofenzivi.
Zelenski v kongresu
Duda je to dejal na tleh ZDA, kjer vse več ljudi in vse več kongresnikov pred volitvami prihodnje leto nasprotuje obilni pomoči v orožju, ki jo Ukrajini zagotavlja vlada predsednika Joeja Bidna. Ravno danes je Zelenski v Washingtonu, preden se je pogovarjal z Bidnom, v kongresu prepričeval voditelje republikanske in demokratske stranke, naj ne ustavijo pomoči Ukrajini. Drugače kot decembra lani, ko so ga sprejeli kot junaka, je moral natančno pojasnjevati položaj na fronti, vlivati upanje v zmago, v katero dvomi vse več republikancev, in utemeljevati prihodnjo pomoč ZDA, med drugim tanke abrams in letala F-16. Novinarjem je zatem dejal: »Če ne bomo dobili pomoči, bomo vojno izgubili.« Skratka, usoda Ukrajine je odvisna od ZDA, njene politike in morda izida volitev.
Obrat za 180 stopinj
V Kijevu in zahodnih prestolnicah so toliko bolj osupli nad besedami Morawieckega in Dude, ker je Poljska veljala za največjo zaveznico Ukrajine v Evropi tako pri pomoči beguncem in pošiljanju prostovoljcev na fronto kot z dobavami orožja, tudi tankov in lovskih letal. Morawiecki sicer ne bo ustavil transporta zahodnega orožja preko Poljske, prav tako bo Ukrajini še dobavil orožje, ki ga je Poljska že obljubila, pa še ni bilo izročeno.
Omenjeno izjavo o koncu (novih) pošiljk orožja je dal, potem ko je Zelenski na generalni skupščini ostro kritiziral »določene države, ki hlinijo solidarnost, a ob vsem tem cirkusu glede žita pomagajo Rusiji«. Gre za spor s Poljsko, ki je posledica dejstva, da Ukrajina po ruski agresiji svojega žita ni mogla več izvažati preko Črnega morja na Bližnji vzhod in v Afriko, ampak v EU in preko nje, sprva z dovoljenjem Bruslja in tudi Varšave. Cena pšenice se je v EU zato znižala s 390 na 190 evrov za tono, kar je bil hud udarec tudi za poljske kmete, na katere računa vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) na parlamentarnih volitvah 15. oktobra. EU je zlasti pod pritiskom poljske vlade aprila prepovedala uvoz ukrajinskega žita do 15. septembra, ta mesec pa prepovedi ni podaljšala. A Slovaška, Madžarska in Poljska so v petek enostransko nadaljevale ukrep prepovedi uvoza in transporta ukrajinskega žita. Kijev se je zato v ponedeljek pritožil pri Svetovni trgovinski organizaciji, Morawiecki pa je zagrozil, da bo prepoved uvoza iz Ukrajine razširil še na druge izdelke. Kijev je medtem sicer zgladil spor s Slovaško, s Poljsko in Madžarsko pa ne.
Sicer se Ukrajinci in Poljaki v preteklosti, razen v zadnjih desetletjih, niso preveč marali. Do druge svetovne vojne so poljski plemiči izkoriščali ukrajinske kmete, po prvi svetovni vojni je prišlo do vojne med Poljaki in Ukrajinci, med drugo svetovno vojno in po njej pa do etničnega čiščenja in pokolov z več kot 100.000 smrtnimi žrtvami. To klanje in spopade med nacionalisti obeh narodov je ustavila Stalinova Rdeča armada.
