V naslednjih tednih bodo poslanci zaslišali 26 kandidatov za komisarje, ki jih je predlagala predsednica Komisije Ursula von der Leyen. Zaslišanja ne bodo preživeli vsi, napovedujejo pri Politicu.
Evropski parlament namreč med vsakim postopkom potrjevanja članov komisije, na pet let torej, enega ali dva kandidata zavrne. Od leta 2004 je tako na zaslišanje v parlament prišlo sedem kandidatov, ki so se domov vrnili kot navadni državljani.
Leta 2004 so izločili italijanskega kandidata zaradi homofobnih pripomb, latvijsko kandidatko pa zato, ker ni dovolj jasno pojasnila očitkov o finančnih nepravilnostih.
Leta 2009 se je morala zaradi povezav z lobističnim podjetjem in nepoznavanja področja dela od kandidature posloviti bolgarska kandidatka, leta 2014 pa so odslovili Alenko Bratušek po, kot piše Politico, »katastrofalnem nastopu« pred odborom.
Nazadnje, leta 2019, so poslanci odstavili kar tri kandidate: iz Romunije zaradi donacij socialistični stranki, Madžarske zaradi navzkrižja interesov in Francije zaradi sodelovanja z enim od ameriških mislišč.
Kako kaže tokrat?
Vodje političnih skupin v parlamentu pravijo, da si želijo, da bi bil postopek čim prej končan in bi nova komisija lahko začela hitro delati. Če pa se bodo poslanci odločili, da se bodo resno lotili ekipe, ki jo je predlagala von der Leyen, so pri Politicu napovedali, kdo bodo najverjetnejše žrtve.
Padla veleposlanica
Marto Kos je vlada izbrala v zadnjem trenutku po posredovanju predsednice komisije. Pri Politicu ocenjujejo, da ima »obetavne« reference, da pa bo morala odgovarjati tudi na vprašanja o svojih sposobnostih in ozadju odstopa z mesta veleposlanice v Bernu ob obtožbah o slabem vodenju.
Tudi njene povezave z enim največjih lobističnih podjetij na svetu ne bodo šle mimo kar tako, ocenjuje bruseljski medij. Kos je namreč delala za globalno komunikacijsko svetovalno podjetje Kreab, za Politico pa pojasnila, da se ne vidi kot lobistka niti je ni v lobističnem registru EU.
Odgovarjati bo morala tudi na obtožbe slovenskih predstavnikov v Evropski ljudski stranki o domnevnih povezavah z nekdanjo Službo državne varnosti, kar je sicer že večkrat zanikala.
Črna ovca
Olivér Várhelyi, izbor madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana, bo deležen agresivnega zaslišanja, napovedujejo pri Politicu. Že kot komisarja za sosedstvo in širitev v prvem mandatu von der Leyenove so ga kritizirali zaradi načina sprejemanja držav kandidatk, ki je sprožil pomisleke glede pravne države in demokracije. Poslanci Evropskega parlamenta pa najbrž niso pozabili dogodka iz leta 2023, ko jih je označil za »idiote.«
Obraz Belgije
Hadja Lahbib, ki je bila kot belgijska zunanja ministrica obraz lanskega spomladanskega predsedovanja Svetu EU, se bo morala soočiti z vprašanji v zvezi s potovanjem na Krim, ki ga je v času, ko je bila novinarka, financirala Rusija, in o svoji vlogi pri izdajanju vizumov za iranske uradnike, zaradi česar je skoraj izgubila položaj zunanje ministrice.
Tarča
Ekaterina Zaharijeva se je leta 2018 zapletla v škandal, povezan s prodajo bolgarskih državljanstev. Kot je takrat poročal Euractiv, je nekdanji uradnik za priseljevanje obtožil Zaharijevo, da je pri prevarah sodelovala kot ministrica za pravosodje. Obtožbe je sicer zanikala, sodnega epiloga ni bilo, jo pa njeni politični nasprotniki kljub temu radi spomnijo na afero.
Novinec
Glennu Micallefu z Malte neizkušenost očitajo celo v lastni laburistični stranki. 35-letnik je bil vodja kabineta predsednika vlade Roberta Abele, bi pa moral Bruselj dobro poznati, saj je vodil resor, pristojen za usklajevanje z EU. Odločilno bo, ali bodo poslanci ocenili, da je to dovolj za mesto komisarja.
