Vse to se dogaja v času, ko se Nemčija pripravlja na obeleževanje 80. obletnice padca nacistične Nemčije pod vodstvom Hitlerjeve skrajno desne totalitaristične Nacionalsocialistične delavske stranke.
Nemška notranja obveščevalna služba BfV je zapisala, da predstavlja AfD grožnjo nemški ustavni ureditvi in da je njeno »prevladujoče razumevanje ljudi na podlagi etnične pripadnosti in porekla nezdružljivo s svobodnim demokratičnim temeljnim redom«, pri čemer so mislili predvsem na »neprestano agitiranje« proti beguncem in migrantom.
Rubio je potem pozval nemške oblasti, naj prekličejo opredelitev. »Nemčija je dala tajni službi nove vzvode za nadzor opozicije. To ni demokracija, to je tiranija v preobleki. Ljudska AfD, ki je bila na nedavnih volitvah druga, ni skrajna - zares skrajna je smrtonosna priseljenska politika odprtih vrat, ki jo zagovarja vladajoča elita, AfD pa ji nasprotuje,« je zapisal Rubio.
Nemško zunanje ministrstvo je Rubiu neposredno odgovorilo, da je odločitev obveščevalne službe »rezultat podrobne in neodvisne preiskave za zaščito naše ustave in vladavine prava. Neodvisna sodišča so tista, ki bodo imela zadnjo besedo. Iz svoje zgodovine smo se naučili, da je skrajno desni ekstremizem potrebno ustaviti«.
Aktualna ameriška administracija je sicer že večkrat podprla AfD. Pred nemškimi februarskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami je odkrito navijala zanjo, eden najtesnejših predsednikovih sodelavcev Elon Musk je dejal, da »lahko le AfD reši Nemčijo«, podpredsednik J.D. Vance pa se je med nemško predvolilno kampanjo sestal z voditeljico AfD Alice Weidel.
