Ameriški zunanji minister Antony Blinken je že drugič po 7. oktobru prispel na obisk v Tel Aviv, potem ko je v izraelskem raketiranju Gaze v zadnjih štirih tednih umrlo že več kot 9000 Palestincev. Tudi zato bi se vojna lahko razširila na libanonsko-izraelsko mejo, kjer proiranski Hezbolah nastopa kot zaveznik Hamasa, in Zahodni breg, kjer so nezakoniti priseljenci zelo nasilni do Palestincev, kar so zdaj obsodili tudi v Beli hiši.
Pritisk na Izrael, naj pristane na premirje v Gazi, se v svetu krepi, Blinken pa se je v petek v pogovorih s premierjem Benjaminom Netanjahujem zavzel zgolj za »humanitarne premore«, ki naj bi 2,3 milijona civilistom omogočili več pomoči v hrani, vodi, zdravilih in gorivu za napajanje agregatov v bolnišnicah in obratov za razsoljevanje morske vode. »Menimo, da bi humanitarni premori omogočili večjo varnost za civiliste in bolj učinkovito delitev humanitarne pomoči,« je dejal Blinken na novinarski konferenci v Tel Avivu in podprl Izrael v vojni proti Hamasu. A se je zavzel tudi za nastanek palestinske države: »To je edini način, da se zagotovi trajna varnost Izraela.«
Netanjahu je njegov predlog za humanitarne premore zavrnil. Začasno premirje bi bilo za Izrael sprejemljivo samo, če bi vključevalo izpustitev vseh talcev, je dejal izraelski premier. Le nekaj ur pozneje so Izraelci bombardirali konvoj reševalnih vozil pred glavno bolnišnico Šifa, ki naj bi bolnike in ranjence odpeljal v Egipt. Umrlo naj bi več deset ljudi, med njimi tudi otrok.
Obkolitev mesta Gaza
Izraelska vojska pa je v četrtek zvečer sporočila, da je šest dni po začetku kopenske operacije obkolila mesto Gaza na severu istoimenske enklave. Izraelski generali menijo, da so Hamasovi borci in podzemni predori skoncentrirani predvsem v mestu Gaza. Z obkolitvijo mesta bodo poskušali onemogočiti oskrbo Hamasa in ga tako zlomiti.
Za izraelsko vojsko je zlasti pomembno, da ujame čim hamasovcev, saj od njih, tudi ob sodelovanju obveščevalcev, lahko izve, kje potekajo predori. Tako naj bi dobila tudi informacijo, da je sredi begunskega taborišča Džabalija vhod v podzemne predore, zaradi česar je več dni zapored bombardirala taborišče, kar je terjalo okoli dvesto smrtnih žrtev, največ med civilisti. Združeni narodi obsojajo te napade kot vojni zločin, in vse manj prepričljive so trditve, da brez žrtev med civilisti ni mogoče voditi vojne proti Hamasu, ki se je pred izraelskimi napadi hotel zaščititi tudi s človeškim ščitom.
Nasralah ni napovedal vojne
Hamas je morda upal na večjo podporo proiranskega Hezbolaha na izraelsko-libanonski meji, kjer je v zadnjih tednih sicer bilo nekaj medsebojnega obstreljevanja, a do prave vojne (še) ni prišlo. Včeraj pa je prvič po 7. oktobru javno spregovoril vodja Hezbolaha Hasan Nasralah. Pozdravil je Hamasove napade pred štirimi tedni in poudaril, da spopadi Hezbolaha z Izraelom »ne bodo ostali omejeni« na sedanjo raven, ampak bodo vsak dan ostrejši. »Totalna vojna je realna možnost,« je dejal in ZDA pozval, naj ustavijo Izrael, če se želijo izogniti vojni v regiji. Hkrati je Izrael posvaril pred preventivnim napadom na Libanon.
Nasralah ni napovedal vojne Izraelu. Zaenkrat kaže, da se v konfliktu relativno nizke intenzivnosti med Izraelom in Hezbolahom ne bo nič spremenilo. Odgovornost za umiranje Palestincev v Gazi je pripisal ZDA: »Izrael je samo njihova podaljšana roka.« Glede dveh ameriških letalonosilk v bližini pa je dejal: »Pripravljeni smo se spoprijeti z vašim ladjevjem, s katerim nam grozite.«
