Na podnebnem vrhu v Združenih Arabskih emiratih naj bi članice Združenih narodov v torek sprejele nov zgodovinski dogovor. Dubajski sporazum bo predstavljal temelj za nove okoljske cilje in naj bi svet popeljal do podnebne nevtralnosti do leta 2050. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je medtem v ponedeljek nakazal, da bo dogovor presečišče vseh interesov in ne najbolj ambiciozna podnebna različica. Na to kaže tudi zadnji osnutek predloga končnega dogovora, ki odprave fosilnih goriv ne omenja.
Medtem ko se podnebni vrh COP28 pod okriljem Združenih narodov preveša v sklepno fazo, si organizatorji po rekordni udeležbi in zgodovinskem prvem dnevu želijo predvsem zgodovinskega zaključka. Predsedujoči vrhu sultan Ahmed Al- Džaber je to že večkrat ponovil, skupaj z zavezo, da bo zaključek v torek natanko ob 11.uri. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v ponedeljek prvič nakazal, kakšen bo ta zaključek: dogovor, ki ga bo nazadnje soglasno potrdilo vseh 198 članic Združenih narodov, bo kvečjemu bolj ali manj ambiciozen kompromis, presečišče vseh interesov, tako podnebnih kot fosilnih, ne pa njegova najbolj optimistična različica. Zadnji osnutek sporazuma, ki ga je pripravilo predsedstvo podnebne konference ZN, to tudi potrjuje: dokument države poziva zgolj k zmanjšanju proizvodnje in porabe fosilnih goriv, ne pa k njihovi dokončni odpravi, na kar so upale države EU in otoške države.
»Mislim, da bi bil uspeh COP 28, če bi dosegli soglasje o postopni opustitvi fosilnih goriv v skladu s časovnim okvirom in omejitvijo segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija,« je množici svetovnih medijev dejal Guterres. »A to ne pomeni, da morajo vse države hkrati opustiti fosilna goriva. Velja načelo skupne odgovornosti. To pomeni, da mora biti globalno opuščanje fosilnih goriv združljivo s ciljem neto nič emisij do 2050 in s ciljem 1,5 stopinj stopinj Celzija,« je dodal. »Ne moremo pričakovati, da bo COP rešil vse finančne težave držav v razvoju. Pomembno je, da COP da močan signal, da je treba te probleme obravnavati,« je zaključil.
Snemanje rokavic
Sodelujoče države oziroma interesne skupine držav imajo ves čas pogajanj povsem nasprotujoča si pogajalska izhodišča in si na podlagi teh prizadevajo za sprejetje povsem nasprotujočih si sklepov, ki bodo nazadnje del zaključnega dokumenta. V sklepni fazi konference snemajo diplomatske rokavice. Evropska unija v zadnjem dnevu nastopa z odločnejšo, bolj agresivno retoriko za zaščito podnebnih interesov. Enako so na drugi strani storile države izvoznice nafte, ki jih opuščanje uporabe fosilnih goriv ne zanima. Največja svetovna izvoznica nafte Savdska Arabija je v zadnjih dneh skupaj z Indijo in Irakom pritiskala na države, naj ne sprejmejo dogovora glede postopnega opuščanja ali odprave fosilnih goriv. »Udeleženci podnebnih pogovorov bi morali razmišljati pozitivno, obravnavati potrebno zmanjšanje emisij, vendar hkrati upoštevati tudi našo perspektivo in pomisleke,« je denimo izpostavil predstavnik Savdske Arabije. Guterres mu je v ponedeljek pritegnil, rekoč, da morajo biti vsi pozorni tudi na take pomisleke.
Čeprav naj bi se v torek podnebni vrh uradno zaključil, so tovrstna srečanja v minulih letih pridelala vsaj kak dan podaljška oziroma zamude zaradi takih, navidez nepremostljivih vrzeli med stališči posameznih skupin. Trenutna nesoglasja so sicer osredotočena predvsem na dve ključni vprašanji – poleg vprašanja o odpravi fosilnih goriv tudi na pospešitev financiranja podnebnih ukrepov s strani bogatih držav za najbolj prizadete države v razvoju.
V tehtanju posameznih različic osnutkov končnega dogovora, ki ga bo nazadnje soglasno sprejelo vseh 198 članic Združenih narodov, je pomembna vsaka beseda. Do zaključka srečanja se morajo vsi poenotiti. Časa zmanjkuje, napetost narašča. Da naj države v zadnjih urah pogajanj opustijo »nepotrebne taktične blokade«, je v ponedeljek pozval tudi vodja podnebnega programa pri Združenih narodih Simon Stiell.
Globalni pregled stanja
Zaključni dokument, t.i. globalni pregled stanja s sklepi – to je zadnje in najpomembnejše dejanje podnebnega vrha – bo vseboval pregled izpolnjevanja zavez pariškega sporazuma ter predvsem nove zaveze za države članice Združenih narodov, ki bodo svet popeljale proti podnebni nevtralnosti do leta 2050. V tem delu mora biti dokument uravnotežen predvsem v treh ključnih točkah oziroma skupkih zavez: zaveze, ki bodo prispevale k blaženju podnebnih sprememb, zaveze za prilagajanje nanje in financiranje vseh ukrepov. Kopja se ves čas lomijo predvsem na usodi fosilnih goriv. Medtem ko je več osnutkov zaključnega dokumenta predvidevalo več scenarijev glede usode fosilnih goriv, od scenarija, ki pod različnimi pogoji in odpustki predvideva odpravo fosilnih goriv, do scenarija, ki fosilnih goriv ne obravnava in ne omejuje, zadnji osnutek države poziva k zmanjševanju porabe (in ne k odpravi) fosilnih goriv na enostaven, pravičen in urejen način, da bi dosegli neto ničelne emisije toplogrednih plinov do, pred ali okoli leta 2050 v skladu z izsledki znanosti.
Evropska Unija s Španijo kot trenutno predsedujočo (del te skupine je tudi Slovenija) si prizadeva, da bi se zaveza za odpravo fosilnih goriv brez uporabe tehnologij zajema in hrambe ogljikovega dioksida vključila v končno različico zaključnega dokumenta. Podobna stališča zagovarjajo tudi ZDA, Združeno kraljestvo, Japonska, Norveška, Avstralija in Kanada, ki skupaj tvorijo skupino Umbrella (Dežnik). Obe omenjeni skupini si prav tako v zaključnem dokumentu želita vključitve ambicioznih zavez v nacionalno določenih prispevkih vseh pogodbenic za ohranitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijske ravni in želita si jasnega okvirja glede prilagajanja podnebnim spremembam. Podobno ambiciozna stališča imajo tudi denimo male otoške državice, ki so prva žrtev segrevanja planeta ter dvigovanja gladine morij. Države, kot so Karibi, Marshalowi otoki, Maldivi, Nauru, Tuvalu in Kiribati, bo v naslednjih desetletjih prisiljenih zapustiti na desettisoče podnebnih migrantov, saj jim bo morje vzelo življenjski prostor.
Države izvoznice nafte, še zlasti zalivske države, medtem nasprotujejo kakršnim koli zavezam o koncu uporabe fosilnih goriv, saj na izvozu in prodaji nafte temelji njihovo gospodarstvo in blagostanje. Prizadevajo si za zaveze, ki bi dopuščale uporabo fosilnih goriv, gradnjo novih energetskih objektov na fosilna goriva (denimo termoelektrarne) ob pogoju, da bi se pri izpustih uporabljale nove tehnologije, ki bi zajele ogljikov dioksid. Tako ne bi obremenjevali ozračja. Irak medtem nasprotuje vsakršni omembi fosilnih goriv v končnem dokumentu. Medtem ko EU govori o nesprejemljivosti fosilnih goriv, o njihovi odpravi, ta skupina držav raje uporablja termin škodljivost izpustov, ne pa goriv.
