Podnebna konferenca Združenih narodov (COP 28) je mravljišče. Na prizorišče Expa 2020 v Dubaju se je od konca novembra steklo okoli 98.400 obiskovalcev. Vsak izmed teh v kakšnem od paviljonov ali v kateri od dvoran zagovarja svojo idejo, interes, strategijo, vizijo, produkt ali proces, ki naj bi človeštvo popeljal do našega skupnega cilja. Rešiti goreči planet. V iskanju smisla vse te kakofonije je smiselno začeti pri osnovah. Pri energiji.

Končni cilj: opustitev fosilnih goriv

»Seveda ne prepričujemo ljudi, da sta obnovljiva energija in čista tehnologija pomembni za neto nič emisije in cilj 1,5 stopinje Celzija (omejitev globalnega segrevanja glede na predindustrijsko dobo, op. a.). Že zdavnaj smo se morali o tem strinjati in premakniti naprej,« je dejala Nina Skorupska iz mednarodnega Združenja za obnovljivo energijo, v katerem zagovarjajo stališče, da je tudi nenehna gospodarska rast možna na povsem obnovljivi osnovi. Človek ji mora verjeti. Za seboj ima 35-letno kariero v energetiki. Doktorirala je iz zgorevanja premoga, potem pa postala prva ženska direktorica plinske elektrarne RWE Didcot B v Združenem kraljestvu. Kariero je gradila v Nemčiji in na Nizozemskem kot glavna tehnološka direktorica pri energetskem gigantu Essent. Pred desetletjem je postala izvršna direktorica Združenja za obnovljivo energijo. »Tako sem preživela energetski prehod. Zato vemo, da je treba delati korak za korakom. Le upam lahko, da bo poziv za opustitev fosilnih goriv – ne zmanjšanje – sprejet na tej konferenci COP 28,« je dodala. »Če bomo še naprej uporabljali kakršno koli obliko fosilnega goriva, ga je treba zmanjšati, zajeti ogljikov dioksid, a cilj mora ostati končna opustitev. Je pa to vsekakor potovanje,« je dejala, a poudarila, da so različni narodi po svetu na različnih stopnjah.

Obnovljivi viri in nafta –
pod isto streho

»V vzhodni Evropi je še vedno velika odvisnost od premoga,« je skomignila. Celo Nemčija, je nadaljevala, še ni na cilju, zlasti energetska kriza in vojna v Rusiji sta pokazali, koliko so še vedno odvisni od plina. »Ampak v združenju kljub temu zagovarjamo stališče, da je povsem mogoče, da so skupnosti in države odvisne le od obnovljivih virov energije. Obnovljiva vira energije nista le sonce in veter. To je tudi energija iz odpadkov, trajnostna bioenergija, gre za prehod, za učinkovitejšo rabo energije, za vzpostavljanje domov, ki niso le potrošniki energije, ampak tudi proizvajalci. Proizvajamo veliko odpadkov, iz katerih bi lahko ustvarjali energijo. Gre za razvoj sistema, ki premika celotno agendo v neto ničelno prihodnost,« je poudarila.

Njeni somišljeniki se v enakem paviljonu gnetejo z zagovorniki nadaljnje uporabe fosilnih goriv. Na letošnjem COP 28 naj bi bilo registriranih rekordnih 2500 lobistov, ki zagovarjajo interese fosilnih virov. To je približno štirikrat več kot na lanski konferenci. Savdska Arabija, največja izvoznica nafte na svetu, je denimo že napovedala, da ne bo podprla morebitnega določila v končnem dogovoru – to je zadnje in najpomembnejše dejanje podnebne konference –, da se fosilni viri postopoma opustijo. »Vprašajte tiste, ki pozivajo k postopni opustitvi fosilnih goriv, kako bodo to izvedli,« je nedavno navrgel savdskoarabski minister za energijo Abdulaziz bin Salman. Tudi predsedujoči letošnjemu COP 28 Sultan Al Džaber je pravzaprav generalni izvršni direktor skupine Abu Dhabi National Oil Company.

»Ah, to ni logično,« je v istem tonu nadaljeval predstavnik združenja držav izvoznic nafte Opec Hasan (vztrajal je, da ne želi biti izpostavljen s priimkom, saj da lahko uradna stališča Opeca zagovarja le generalni direktor). Pod streho istega paviljona, kjer promovirajo obnovljive vire, s svojimi prej izpostavljenimi somišljeniki zagovarja interese naftne industrije. »Znanstveno nemogoče je opustiti rabo fosilnih goriv in narediti zeleni prehod povsem brez uporabe nafte,« je dejal. Zdi se kontradiktorno. »Dandanes 800 milijonov ljudi nima dostopa do energije. Mislite, da jim je mar za zelene investicije? Ne, nafta je najcenejši vir energije,« je suvereno razlagal. Na očitek, da je sonce zastonj, ni niti trznil. »Veste, kolikšen delež panela je iz petrokemikalij? Tretjina. Panela ne moremo narediti brez nafte. Podobno je pri vetrnicah. Medicina temelji na proizvodih iz petrokemikalij (petrokemikalije so proizvod iz rafinirane nafte, op. a.),« je našteval. »Pomembni smo za zeleno tranzicijo,« je poudaril, »in vedno bolj bomo, potrebe po takih proizvodih se bodo le še povečevale. Treba je biti realističen. Smo za zeleni prehod. Seveda, ves svet je. Ampak ne moremo se pogovarjati o opustitvi uporabe nafte, dokler nimamo alternative,« je zaključil.

… in še jedrski lobi

Za njegovim hrbtom je medtem Henry John Preston iz Svetovnega jedrskega združenja razlagal, da ni zelenega prehoda brez jedrske energije. »Torej ni poti do neto ničle, ni prehoda na čisto energijo brez jedrske energije. Vsi scenariji vključujejo neko obliko jedrske energije,« je dejal. V zadnjih dneh so zagovorniki jedrske energije dosegli pomemben napredek, saj je prav na COP 28 več kot 20 držav, tudi Slovenija, javno pozvalo k potrojitvi svetovnih jedrskih energetskih zmogljivosti v okviru prizadevanj za doseganje ničelnih emisij do leta 2050.

Potrojitev jedrskih zmogljivosti bi bila, če nič drugega, zelo draga. »Jah … Ja. A to je le začetna naložba. Gre za dolgoročne naložbe. Jedrske elektrarne zagotavljajo zanesljiv in stabilen vir energije za 60, 80, 100 let. Vir čiste elektrike in energije, torej tudi toplote. Na tem bo temeljila proizvodnja zelenega vodika,« je pojasnil in spomnil na Nemčijo, kjer od zaprtja zadnje delujoče jedrske elektrarne znova sežigajo več premoga. »Morda se v zadnjih dvajsetih letih na področju jedrske energije ni zgodil bistven napredek, ampak mislim, da smo na prelomni točki,« je optimističen. »Pri podnebju smo na prelomni točki – in tudi pri rešitvah. Na trg prihajajo nove tehnologije, mali jedrski reaktorji. Smo na pragu nove dobe,« je pristavil sogovornik. Prepričan je, da bo njihovo prizadevanje za povečanje jedrskih zmogljivosti čez nekaj dni del končnega besedila zaključnega poročila te konference.

Dogovor

Podobno kot upajo drugi sogovorniki. Združeni narodi so včeraj objavili nov osnutek besedila, ki bi lahko bil podlaga zaključnemu dokumentu konference. Vsa pričakovanja so usmerjena ne le v usodo jedrskih tehnologij, ampak predvsem v dikcijo, ki bo – ali ne bo – zakoličila usode fosilnih goriv v prihodnosti. V zadnjem osnutku je na podlagi pripomb, ki so jih prispevale različne pogajalske skupine, pristalo več različic zavez glede opustitve rabe fosilnih goriv. Med spektrom možnosti so za zdaj zaveze tako o postopnem zmanjšanju kot tudi popolni opustitvi uporabe fosilnih goriv. Najambicioznejša med njimi govori o tem, da bi se države zavezale hitri odpravi fosilnih goriv ter takojšnjemu prenehanju izdajanja dovoljenj za nove termoelektrarne brez zajemanja in shranjevanja ogljika. Med možnostmi je tudi potrojitev zmogljivosti tako nizkoogljičnih kot brezogljičnih virov energije do leta 2030. EU – in z njo Slovenija – med pogajanji med drugim zagovarja odpravo vseh fosilnih goriv za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050 z uporabo tehnologij zajema ogljikovega dioksida samo na obstoječih napravah, ki uporabljajo fosilne vire energije v tistih sektorjih, ki jih je težko razogljičiti (energetsko intenzivna industrija).

»Trenutno čakamo novo besedilo za tako imenovani globalni pregled stanja, ki je ključen z vidika blaženja podnebnih sprememb,« je včeraj napredek pogajanj strnila glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek. »Vse opcije so še na mizi,« je dejala. To ni nenavadno, saj se na tovrstnih konferencah vse odločitve sprejmejo na koncu. Soglasno. »V EU si vsekakor prizadevamo, da smo čim bolj jasni, čim bolj glasni, in predajamo sporočilo predvsem glede fosilnih goriv in pomembnosti dogovora na tem področju,« je poudarila Kobilškova.

Zaključni dokument bodo sprejeli tisti, ki sedijo v dvoranah, ne paviljonih, a bo nesporno odraz zmage določenih interesov, ki so v Združenih narodih tako raznoteri, kot so raznoteri narodi sami. O moči interesov nemara med drugim priča dogovor vzhodnoevropske skupine z enoletno zamudo, da bo COP 29 gostil Azerbajdžan. Država, ki je še nekoliko bolj odvisna od prodaje in izvoza nafte kot Združeni arabski emirati, ki podnebno konferenco gostijo letos.