Tri leta po padcu od Zahoda podprtega režima Ašrafa Ganija je Afganistan pred še enim padcem – tokrat gospodarskim. Razlog je ideologija talibanov, zaradi katere so po prevzemu oblasti hkrati z ostrim omejevanjem pravic žensk in njihovim brisanjem iz javnega življenja poskrbeli tudi za težavno prihodnost številnih kmetov. Prepovedali so jim namreč pridelavo opija, surovine za heroin, ki je bila glavni izvozni produkt na zahodne trge.
Sprva davki, nato prepoved
Nepregledna polja makovih bilk z debelimi cvetnimi glavami, iz katerih se cedi smola, so skorajda povsem izginila iz Afganistana. Po podatkih Združenih narodov je od leta 2022 do danes proizvodnja opija tam upadla za 95 odstotkov, na mestu največjega svetovnega proizvajalca pa je Afganistan že lani zamenjal Mjanmar. Ves čas prej so si mednarodno priznane vlade prizadevale doseči isti cilj. Polja kmetov so uničevale tudi s pršenjem kemikalij iz helikopterjev in jim ponujale nadomestne poljščine. S tem pa je le naraščal odpor proti vladi in tujim silam v državi. Kljub poskusom izkoreninjenja opija sta med mednarodno navzočnostjo v Afganistanu opijska industrija in tihotapljenje na Zahod cvetela naprej.
Ko so leta 2021 oblast spet prevzeli talibani, so posel z opijem še dovoljevali, a so kmetom in preprodajalcem naložili plačilo dajatev, ki so ob carinah in drugih davkih predstavljale del proračunskih prilivov. Slabo leto dni po prevzemu oblasti so se odločili za spremembo svoje politike in z dekretom prepovedali proizvodnjo opija. Toda kmetje se zanj povečini niso zmenili.
Upor v dveh provincah
Za spoštovanje prepovedi so se nato talibani zatekli k sili. Nad kmete in vaščane so poslali svoje vojake in upad pridelave je bil takojšen. Hkrati so potekale množične aretacije preprodajalcev, zapirali so tržnice z drogami. Vendar v nekaterih delih države talibanom ni uspelo nemudoma uresničiti prepovedi, ugotavljajo raziskovalci v zadnjem poročilu Mednarodne krizne skupine (ICG). Lokalni upori so izbruhnili predvsem v provincah Badakšan in Nangarhar, kjer je prejšnja mednarodno priznana vlada nanovačila veliko rekrutov za boj proti talibanom. Po zmagi slednjih so izgubili službo v vojski in so spet prijeli za delo na kmetijah ter v pridelavi opija.
Prepoved proizvodnje opija je pripeljala do velike revščine vsaj sedmih milijonov ljudi. Opij je bil eden največjih poljedelskih proizvodov, zlasti pa so si denar z njim služile ženske na podeželju, kjer zanje ni drugih priložnosti zaposlitve. Talibani kmetom za zdaj niso ponudili drugega vira zaslužka, saj so po eni strani omejeni z mednarodnimi sankcijami in bojkotom Zahoda, po drugi pa zaradi svojih drugih prioritet, od katerih je najpomembnejša varnost (polovica proračuna gre za vojsko in policijo).
Proračun bo polnil plinovod
Zmanjšanje proizvodnje opija zdaj ponuja priložnost Zahodu, da se s talibani odločneje poveže pri iskanju nadomestnih življenjskih priložnosti za kmete. Rodovitna polja namreč omogočajo pridelavo vrste poljščin in sadja, vendar so za to potrebne obsežne naložbe, ki pa jih domači kmetje – nekateri so se na jugu preusmerili v pridelavo bombaža – ne zmorejo. Toda večjemu sodelovanju s talibani v boju proti drogam in pri razvojnih programih so napoti njihovi verski dekreti, ki omejujejo šolanje deklic, in prepovedi udejstvovanja žensk v javnem življenju. Tako so talibani ženske spremenili v sence.
Bo pa afganistanskemu proračunu zdaj precej koristil doslej nikoli uresničen projekt, ki je že od 80. let prejšnjega stoletja na mizah načrtovalcev energetske povezljivosti. V teh dneh so se namreč začela dela na afganistanskem delu trase plinovoda Tapi, ki bo turkmenistanska nahajališča povezal z indijskimi in pakistanskimi odjemalci. Od 1800 kilometrov plinovoda, vrednega deset milijard evrov, jih bo dobrih 800 potekalo čez afganistansko ozemlje. Želje po tem plinovodu so obstajale že v času mednarodne navzočnosti v Afganistanu, vendar zaradi bojev s talibani nikoli niso bile uresničene. Bodo pa zdaj, ko so na oblasti talibani. V njihov proračun bo s tranzitnimi dajatvami prinesel okoli 500 milijonov dolarjev prihodkov na leto. Podobno talibani polnijo proračun tudi s podeljevanjem licenc za kopanje svinca, cinka, železove rude, premoga in drugih rudnin. V preteklih treh letih so jih podelili 200, mnoge kitajskim vlagateljem.
