V Skopju bo danes potekal vrh pobude Brdo-Brioni, na katerem bo predsednica Nataša Pirc Musar kot sonosilka pobude prvič vstopila v balkanske multilateralne čevlje Boruta Pahorja. Glavni temi bosta podnebne spremembe in beg možganov iz regije.
Severnomakedonska prestolnica Skopje bo danes prizorišče že dvanajstega vrha pobude Brdo-Brioni, o kateri sta se pred leti kot o forumu medsebojnega sporazumevanja zahodnobalkanskih držav dogovorila takratna predsednika Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Ivo Josipović. Letošnje srečanje voditeljev šestih balkanskih držav je prelomno v dveh zadevah. Prvič med gonilnima silama pobude ne bo več Boruta Pahorja, čigar prizadevanjem v pobudi se je na lanskem vrhu na Brdu pri Kranju hrvaški predsednik Zoran Milanović poklonil z besedami: »Ti si svoje naredil, mi bomo nadaljevali.« Vajeti iz Pahorjevih rok prevzema aktualna slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ki je že ob začetku predsedovanja dala vedeti, da bo pobudo Brdo-Brioni ohranila. Drugi prelomni element tega vrha bo njegova vsebina. Vsaj sodeč po napovedih predsedničinega urada, da bosta glavni temi vrha podnebne spremembe in izzivi, s katerimi se soočajo mladi v regiji (predvsem beg možganov), se vrh odmika od vrsto let prevladujočih tem: poskusov sprave, političnih reform v državah in približevanja EU. Želimo združiti, kar se združiti da, izbor tem pojasnjujejo viri v predsedničinem kabinetu.
Če je bila pobuda Brdo-Brioni predvsem Pahorjev projekt, zdaj viri v kabinetu predsednice pravijo, da je bilo pri pripravi vrha, ki ga gosti severnomakedonski predsednik Stevo Pendarovski, prisotno timsko delo. Pirc-Musarjeva naj tako ne bi opravila glavnine pripravljalnega dela za vrh, to naj bi bilo enakomerno porazdeljeno.
V času močno zaostrenih razmer v regiji se je tokrat še posebno iskalo teme, o katerih se države lahko strinjajo in povežejo. Čeprav bodo deloma poudarki vrha drugačni od dosedanjih, pa naj bi se po napovedih virov iz predsedničinega urada duh Boruta Pahorja – želja, da regijo drži skupaj – ohranil.
Ponuditi želijo področja sodelovanja
Z naglaševanjem drugačnih tem vrhov, kot smo jih bili vajeni doslej, naj bi se tudi voditelji šestih balkanskih držav začeli zavedati, da obstajajo še druga vprašanja varnostne narave od klasičnih. Takšna je vsaj želja v Ljubljani, Zagrebu in Skopju. Cilj vrha naj bi bil ponuditi priložnost sodelovanja pri teh drugih oblikah varnostnih groženj. »Verjamem, da bomo sposobni oblikovati skupne rešitve, ki bodo odražale naše skrbi in ponudile trdno politično podporo za učinkovito soočanje s tema perečima izzivoma,« je prepričana Pirc-Musarjeva. Tema beg možganov je sicer poleg podnebnih sprememb še posebej pri srcu predsednice, ki je o tej tematiki skupaj z moldavsko predsednico Maio Sandu in grško predsednico Katerino Sakelaropulu spregovorila že na Blejskem strateškem forumu. Takrat je Pirc-Musarjeva denimo poudarila, da se je z zahodnega Balkana v zadnjih treh desetletjih izselilo kar štiri milijone mladih.
Bo letos uspelo sprejeti sklepno deklaracijo?
Organizatorji vrha Brdo-Brioni si želijo tudi na tokratnem zasedanju sprejeti sklepno deklaracijo, ki bi odražala skupne napore boja proti podnebnim spremembam in zoperstavljanja begu možganov, prav tako pa naj bi se v njej znašel tudi evrointegracijski element z zavezo držav političnim reformam in jasnim opozorilom, naj se ne pozabi na zahodni Balkan. Ali bo sklepna deklaracija slednjič sprejeta ali pa se bo zalomilo in bodo na koncu le politični sklepi zasedanja, se ta čas v Ljubljani ni želelo ugibati. Lani se je pri iskanju soglasja za sklepno deklaracijo zalomilo pri vprašanju, kako naj bi se v sklepni deklaraciji omenilo uživanje pravic vseh treh konstitutivnih narodov v BiH, za kar si je prizadeval predvsem Zoran Milanović. Vendarle so lani na zadnjem Pahorjevem vrhu Brdo-Brioni sprejeli sklepe z željami za pospešitev pridružitvenega procesa in dodelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini do konca leta, prav tako naj bi do takrat celotna regija (diplomatsko so se tako izognili omenjanju Kosova z imenom in omogočili podporo Beograda) prejela vizumsko liberalizacijo. Dodelitev statusa kandidatke BiH se je dejansko zgodila lani do konca leta, zadnji sklep glede vizumske liberalizacije za Kosovo pa je bil uresničen z nekaj meseci zamude letos spomladi.
Viri iz predsedničinega urada pričakujejo, da bodo voditelji na vrhu govorili tudi o Michelovih blejskih zavezah, da morajo biti tako Evropska unija kot države kandidatke pripravljene na članstvo leta 2030. V Skopje naj bi pripotovali vsi zahodnobalkanski predsedniki in tudi celotno tričlansko predsedstvo BiH.
