Nicolas Maduro, ki kot predsednik vodi Venezuelo od leta 2013, naj bi si na volitvah 28. julija zagotovil nov šestletni mandat. Nacionalni volilni svet (CNE) ga je razglasil za zmagovalca volitev z 51 odstotki glasov. CNE pa ni objavil podatkov po volilnih okrožjih, ker naj bi prišlo do »hekerskega vdora«. Trdi tudi, da je v ponedeljek zapisnike z volišč »uradno predal« vrhovnemu sodišču, ki ima zdaj 15 dni časa, da preveri, ali so objavljeni rezultati točni, kar je zaradi obtožb opozicije o volilni prevari uradno zahteval Maduro.
Zaman pa so volilni svet k objavi zapisnikov z volišč pozvale zahodne države, pa tudi levičarske vlade Mehike, Kolumbije in Brazilije, s katerimi se je Maduro pripravljen pogovarjati. Rusija, Kitajska in Kuba so čestitale 61-letnemu Maduru za zmago, ZDA, Argentina in Peru pa so priznali zmago 74-letnemu opozicijskemu predsedniškemu kandidatu Edmundu Gonzalezu Urrutii. Madurov režim zato obtožuje ZDA, da hočejo izvesti državni udar.
Opozicija obljublja poroštva
Venezuelsko tožilstvo je v ponedeljek začelo preiskavo proti Gonzalezu in voditeljici opozicije Marii Corini Machado zaradi »zlorabe položaja, hudodelskega združevanja, širjenja lažnih informacij (o zmagovalcu volitev), spodbujanja k uporu«. Napisala sta namreč javno pismo, v katerem sta pripadnike policije in vojske, na kateri temelji oblast Madurovega kleptokratskega režima, pozvala, naj spoštujejo dejanske rezultate volitev in »stopijo na stran ljudstva«. Gonzales in Machadova obljubljata »poroštva« za tiste v vojski in policiji, »ki bodo izpolnili svojo ustavno nalogo«. A vojska je zvesta Maduru, ki ima po temeljitih čistkah nad njo nadzor. Poleg tega je v enajstih letih svojega vladanja omogočil generalom, ki so skoraj vsi aktivni tudi v gospodarstvu, dobičkonosne posle, zlasti z nafto, medtem ko je večina Venezuelcev vse bolj stradala. Obrambni minister Vladimir Padrino Lopez tako najbrž ne laže, ko pravi, »vojska absolutno in brezpogojno podpira Nicolasa Madura«. Verjetno tudi ne laže v izjavi, da je vojska pripravljena »uporabiti silo za ohranjanje reda in miru«.
Jutranji lov na protestnike
Po volitvah je v protestih in nemirih po podatkih Human Rights Watch umrlo dvajset ljudi. Maduro pa je v soboto dejal, da sta umrla dva pripadnika nacionalne garde in da je bilo zaradi »poskusa imperialističnega državnega udara« aretiranih več kot dva tisoč ljudi. Venezuelska policija in vojska zdaj lovita protestnike, ki jih označujeta za »fašistične kriminalce« in »teroriste«. Običajno jih aretirajo navsezgodaj zjutraj na domu.
Opozicija trdi, da je Maduro dobil manj kot tretjino glasov in ne 51 odstotkov. To potrjujejo vse predvolilne ankete in analiza agencije Associated Press (AP), ki se opira na 79 odstotkov rezultatov ali 10,3 milijona glasov, do katerih se je dokopala z dešifriranjem na internetu. Gonzales naj bi dobil 6,9 milijona glasov, Maduro pa 3,1 milijona. A nacionalni volilni svet trdi, da je Maduro dobil 6,4 milijona glasov, Gonzales pa 5,3 milijona.
Vsak milijon glasov za Madura je presenetljivo veliko glede na to, da je v času njegove vladavine kupna moč Venezuelcev padla za neverjetnih 75 odstotkov, petina prebivalcev pa je emigrirala. Z nafto bogata Venezuela je pod Madurom celo dosegla najnižji BDP na prebivalca v Južni Ameriki. To je prava katastrofa glede na to, da je imela še pred 40 leti daleč najvišji BDP na prebivalca v Latinski Ameriki. x
