Vojna v Sudanu, ki se je začela 15. aprila in torej zdaj vstopa v četrti mesec, je vse hujša in bi po opozorilih, ki jih je ta teden objavil OZN, lahko postala vsesplošni državljanski spopad, ki bi destabiliziral širšo regijo. V vojni se spopadata predsednik države general Abdel Fatah Al Burhan, ki ima pod sabo redno vojsko, in podpredsednik države general Mohamed Hamdan Daglo, bolj znan kot Hemeti, ki ima pod sabo Sile za hitro posredovanje (RSF), kar je nekdanja zloglasna milica džandžavidov, znana pa svojih zločinih v Darfurju.
Vsi poskusi posredovanja iz tujine so spodleteli. S tem namenom se sicer vrstijo srečanja diplomatov in voditeljev tujih držav, a do trajnega premirja ne pride. Kot je povedala sodelavka zavoda Krog Katja Alabboud, ki zaradi projektov v Sudanu iz Slovenije natančno spremlja dogajanje, sta obe strani doslej vedno prekršili krhka premirja in onemogočili razdelitev humanitarne pomoči. »Ta premirja kršijo, jih ne upoštevajo. Večina humanitarne pomoči, ki je prišla iz Dubaja, že nekaj mesecev čaka v pristanišču Port Sudan, ker redna vojska ne dovoli transporta s trditvijo, da se je bo polastila Hemetijeva milica,« je dejala. ZDA pa so 21. junija prekinile stike z obema generaloma, ker nobena od njunih vojska ni uresničila dogovorov o humanitarnih koridorjih.
Množično grobišče v Darfurju
Iz Združenih narodov so sporočili, da so v Zahodnem Darfurju pred nekaj dnevi našli množično grobišče s 87 osebami. Najbrž so jih junija ubili pripadniki Hemetijevih paravojaških enot. BBC je o tem objavil pričevanje begunca v Čadu, ki je pred tem po ukazu sil RSF sodeloval pri odstranjevanju trupel z ulic in pokopavanju v množičnih grobovih. Na enem posnetku trupla v jamo odvržejo kar s tovornjaka. Preverjanje lokacij kaže, da je grobišče, ki ga je odkril OZN, verjetno eno od teh, je poročal BBC.
V treh mesecih državljanske vojne je umrlo več kot 3000 civilistov, tri milijone ljudi pa je razseljenih, vsaj takšne so ocene Mednarodne organizacije za migracije. So pa te številke nezanesljive, ker je v Sudanu zelo malo predstavnikov mednarodnih nevladnih organizacij in tujih novinarjev.
Katja Alabboud pravi, da so se spopadi med obema vojskama v zadnjih desetih dneh začeli tudi v glavnem mestu Južnega Darfurja, Niyali. Pred tem sta si Burhan in Hemeti tu bolj razdelila ozemlje. »Najhujši boji so v večjih mestih, ne na podeželju. Skoraj povsod pa so tržnice in trgovine zaprte, saj je na začetku državljanske vojne prišlo do ropanja in plenjenja, trgovci se bojijo napadov in nasilja, prav tako primanjkuje blaga. Na cestah so kontrolne točke, ki otežujejo mobilnost in transport blaga,« je dejala.
V Omdurmanu, ki je praktično mesto dvojček prestolnice Kartum, je bilo v torek najmanj 30 ljudi ubitih na tržnici, ko jo je zadel izstrelek topništva sudanske vojske, je navedel poročevalec Guardiana iz Sudana. V istem mestu je bilo pred tednom dni v letalskem napadu vojske ubitih najmanj 22 ljudi.
Poti do premirja ne vidijo
V četrtek so se v Kairu sestali voditelji sedmih sosednjih držav. Izrazili so »zaskrbljenost zaradi slabšanja položaja«. Niso pa vedeli, kako prepričati oba generala o premirju, saj se nobeden noče odpovedati ambicijam po popolni zmagi. Gostitelj srečanja je bil egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi, ki sicer velja za najpomembnejšega zaveznika generala Burhana. Pred tem so pogajanja usmerjale predvsem Savdska Arabija in ZDA, a kratkotrajna premirja, ki so jih včasih dosegle, so Burhanu in Hemetiju služila le za reorganizacijo svojih vojska in za to, da sta si vzela čas za ropanje civilnega prebivalstva.
Afriška unija poskuša aktivirati tudi predstavnike civilne družbe. Tridesetletni kleptokratski režim Omarja Al Baširja se je leta 2019 zrušil prav zaradi gibanja civilne družbe. Po trikratni podražitvi kruha konec leta 2018 je namreč prišlo do vstaje Združenja sudanskih stanov, v katero so bili vključeni sindikati zdravnikov, odvetnikov, novinarjev, učiteljev in drugih poklicev. Možnosti, da bi civilna družba kaj dosegla tudi tokrat oziroma zdaj, Katja Alabboud ne vidi. »Zaenkrat ni možnosti, da bi se aktivirali, saj gre za vojno. Kar koli bi poskušali, bi jih zatrli. Vsekakor pa nimajo za legitimnega ne Burhana ne Hemetija. Poleg tega obstajajo tudi različna mnenja med civilnimi gibanji, kako reševati krizo.«
