V Iranu že šest dni potekajo protesti in spopadi demonstrantov s policijo, razširili so se na najmanj dvajset mest. Po navedbah organizacije Iran Human Rights, ki ima sedež v Oslu, je mrtvih že 31 demonstrantov. Demonstracije so se začele potem, ko je v bolnišnici v Teheranu očitno zaradi policijskega nasilja umrla 22-letna Kurdinja Mahse Amini. Prejšnji torek jo je moralna policija v Teheranu, kjer je bila tik pred začetkom študija mikrobiologije kot turistka na obisku s svojo družino (doma je iz iranskega Kurdistana), aretirala, ker si ni zakrila las in vratu povsem po predpisih.
Na družbenih omrežjih trdijo, da je moralna policija, ki je znana po svoji nasilnosti, Kurdinjo zatem tako pretepla, da je tri dni pozneje za poškodbami umrla. Notranji minister Abdolreza Rahmani Fazli je sprva izjavil, da ji je odpovedalo srce. Vendarle je satelitska televizija Iran International iz Londona posredovala posnetke iz teheranske bolnišnice, ki kažejo mlado Kurdinjo in rentgensko sliko poškodb lobanje. Menda je neki policist priznal, da so jo z glavo večkrat udarili ob zid.
Vrhovni verski voditelj
izrekel sožalje družini
Oblasti so začele preiskavo o smrti Amijeve in odstavile šefa teheranske moralne policije. Sam vrhovni iranski vodja Ali Hamnej je družini pokojnega dekleta izrekel sožalje. Iranski predsednik Ebrahim Raisi pa je telefoniral očetu in mu dejal: »Vaša hči je tudi moja hči.« Obljubil je, da se bo zadeva razčistila. Predsednik parlamenta in pravosodni minister, ki sta kot Hamnej in Raisi konservativna fundamentalista, zahtevata kazen za odgovorne v policiji. A iranski mediji množične proteste obenem razglašajo za zaroto iz tujine in za delo »kriminalnih elementov«. Je pa ta novi val protestov tako kot tisti novembra 2019, ko je v treh dneh represije umrlo več kot 300 protestnikov, gotovo povezan tudi s padanjem kupne moči srednjega sloja.
Na protestih zdaj ženske (brez islamske rute) in moški ne nastopajo le proti temu, da morajo ženske nositi naglavno ruto, ampak zahtevajo tudi konec Islamske republike in odstop »diktatorja« Hamneja. Prav tako zažigajo propagande plakate islamističnega režima. Zlasti množično nastopajo teheranski študenti, ki se spopadajo s policijo tudi vso noč. Policija sicer uporablja predvsem solzivec, gumijaste naboje in vodne topove.
Ženske si v znak protesta
strižejo lase
Oblast je po vsej državi blokirala še tista družbena omrežja, ki jih ni po protestih leta 2019 ob naraščanju cen goriva. V Kurdistanu in Teheranu zdaj ne deluje ves splet, ponekod tudi ne mobilna telefonija.
Iranke so namreč po smrti 22-letne Kurdinje začele množično objavljati videoposnetke, na katerih si strižejo lase ali pa v ogenj mečejo naglavne rute. Lase so si ostrigle zato, ker iranske klerikalne oblasti trdijo, da ženske s svojimi lasmi zapeljujejo moške in da jih morajo zato skrivati, sicer bodo kaznovane. Upornice pa si strižejo lase, ker – kot pravijo – tako odpravljajo vzrok za zapeljevanje in kaznovanje.
Na Generalni skupščini Združenih narodov je predsednik ZDA Joe Biden dejal, da podpira pogumne Iranke, »ki ravno zdaj protestirajo, da bi si zagotovile temeljne pravice«. Pred njim je govoril iranski predsednik Ebrahim Raisi, ki je zahodne države obtožil »dvojnih meril«, pri čemer je omenil ravnanje do Palestincev in odkrita skrita grobišča otrok avtohtonih ljudstev v Kanadi.
