Voditeljem Evropske unije ni uspelo doseči soglasja o nadaljnjih 50 milijardah evrov dolgoročne pomoči Ukrajini, ker Orban ni hotel umakniti svojega veta. Zato bodo januarja sklicali izredni vrh, medtem pa bodo iskali tudi alternativne rešitve, če madžarskega premierja ne bo mogoče omehčati.
Zadovoljnih z izkupičkom odločitev pri širitvenem paketu se je šestindvajset šefov držav članic EU po dvodnevnem vrhu EU odpravljalo domov. Čeprav je madžarski premier Viktor Orban omogočil premik v pridružitvenem procesu za Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo in BiH, pa ni umaknil svojega veta na dodatnih 50 milijard evrov dolgoročne pomoči Ukrajini. Zato se bodo evropski voditelji vnovič sešli in poskušali na izrednem vrhu Unije, ki bo konec januarja ali v začetku februarja, dobiti še manjkajoči glas Orbana za nadaljnjo finančno podporo Ukrajini.
Najbolj zaslužen, da je Orban vendarle umaknil svoj veto oziroma ni glasoval, je bil nemški kancler Olaf Scholz. Po več urah prepričevanja je namreč Orbanu predlagal, da med glasovanjem o širitvenem paketu zapusti dvorano in tako ne prepreči soglasja o odločitvi, za katero so bili evropski premierji pripravljeni v Bruslju vztrajati tudi več dni. »To je bil prijazen predlog Unije,« je svoj poziv Orbanu, izrečen v dvorani plenarnega zasedanja pred vsemi šefi držav, opisal Scholz. Šestindvajseterica je pokazala mišice. Orban je zapustil dvorano in omogočil veselje v Kijevu, Kišinjevu, Tbilisiju, delno pa tudi v Sarajevu. Danes je že poudarjal, da lahko tudi v prihodnje še naprej ovira širitev, za umik veta na dolgoročno pomoč Ukrajini pa je zahteval vsa zadržana evropska sredstva Madžarske (teh je še dobrih dvajset milijard evrov).
Orban je namreč prepričan, da so proračunska vprašanja, torej tako dodatna sredstva za evropski proračun kot tudi dodatna sredstva iz evropskega proračuna za Ukrajino in ne nazadnje zadržana evropska sredstva za Madžarsko, povezana. In tukaj bi rad Orban sklenil novo kupčijo z EU. To pa je že izključil kancler Olaf Scholz. »Ne sme biti nobenih povezav med vprašanji, ki med seboj niso povezana,« je vztrajal nemški kancler. Po ocenah francoskega predsednika Emmanuela Macrona se je vrh EU obnašal spoštljivo do madžarskega premierja, zato ta ne bi smel Evropske unije jemati za talca.
Svarilo pred popuščanjem
Medtem ko so iz Kremlja sporočali navdušenje nad madžarskim stališčem in zagovarjanjem nacionalnih interesov, je bil nemški kancler nedvoumen: »Ruski vladar čaka, da Evropa postane šibka. Putin računa, da bodo naše države vse manj pripravljene podpirati Ukrajino. Njegove domneve so napačne. Storili bomo namreč vse, kar je potrebno, in to tako dolgo, dokler bo potrebno.«
Kljub temu je Evropska unija upala, da bo lahko že decembra dala jasen signal Ukrajini glede nadaljnje finančne podpore, s katero se zatika tudi v ameriškem kongresu, kjer dodatne milijarde Ukrajini republikanci povezujejo s poprejšnjim zagotovilom sredstev za obvladovanje migracijskih tokov iz Mehike. Predsednik evropskega sveta Charles Michel in predsednica komisije Ursula von der Leyen sta bila optimistična, da bodo na naslednjem vrhu našli rešitev za izplačilo pomoči.
Pripravlja se tudi načrt B
Zaradi načina, kako je bila sprejeta odločitev za širitveni paket, se je postavljalo vprašanje, ali se bo tak način sprejemanja odločitev postal nova praksa. Kancler Scholz je sicer dejal, da to ne more postati pravilo. Po oceni slovenskega premierja Roberta Goloba pa z načinom sprejete odločitve za širitveni paket ni bilo nič narobe. »Včasih se je treba umakniti, da se sprejmejo pozitivne odločitve. To je pozitivno sporočilo,« je dejal Golob.
A Orbanovega umika ni bilo pri proračunskih zadevah. Ker je po trinajstih urah proračunskih pogajanj Madžarska še vedno nasprotovala doseženim kompromisom šestindvajsetih držav glede povečanja evropskega proračuna (tudi za obvladovanje migracij) in dodatne pomoči Ukrajini, so se evropski voditelji odločili to točko prekiniti in jo prestaviti na naslednji izredni vrh. »Če se (Madžarska, op. a.) ne bo pridružila, bomo sprožili plan B, o katerem danes ne bomo govorili,« je še dejal Golob. Ena izmed možnosti, ki je bila v obtoku že v četrtek, je, da bi države z dvostranskimi donacijami zagotovile pomoč Ukrajini, če tega ne bi mogli zagotoviti skozi evropski proračun.
