Medtem ko v večini avstrijskih strank po nedeljskih volitvah tehtajo, kako naprej, vsaj v eni, zmagovitih Svobodnjakih (FPÖ), že vedo, kaj želijo – oblast. Njihova ekipa za koalicijska pogajanja je že sestavljena in čaka na prve interesente. Toda teh še kar ni.
Po volitvah, kjer je prvič v drugi republiki zmagala (FPÖ), ki so jo ustanovili nekdanji nacisti in pripadniki SS, so možne štiri koalicije. Samo v eni od teh bi lahko bila zmagovita stranka Herberta Kickla – v navezi z Ljudsko stranko (ÖVP), ki je na tokratnih volitvah dosegla slabši rezultat kot leta 2019, a glede na javnomnenjsko podporo vseeno boljšega, kot ga je imela leta 2021, ko jo je prevzel aktualni kancler Karl Nehammer. Koalicija med FPÖ in ÖVP bi imela 108 poslanskih sedežev v 183-članskem parlamentu.
Druge koalicije, ki so možne zaradi načelne pripravljenosti na sodelovanje, so kombinacije med Ljudsko stranko, socialdemokrati (SPÖ) ter preostalima, ki sta presegli parlamentarni prag – liberalni Neos in Zeleni. Ena mogočih je dvočlanska koalicija med ÖVP in socialdemokrati (SPÖ) s 93 poslanskimi sedeži. Ta je bila v drugi republiki doslej tudi najpogostejša. Možni pa sta še dve tričlanski koaliciji med ÖVP, SPÖ in Neos (111 sedežev) ali med ÖVP, SPÖ in Zelenimi (109 sedežev).
Kakšna dva meseca do vlade
Pri socialdemokratih so prvo analizo volitev opravili v ponedeljek. SPÖ je pripravljena vstopiti v novo vlado, vendar nikakor s svobodnjaki, so poudarjali. Čeprav so nekateri vplivni člani stranke, denimo deželni glavar na Gradiščanskem Hans Peter Doskozil, vztrajali, da bi se stranka po najslabšem volilnem rezultatu v zgodovini morala še naprej kaliti v opoziciji, je prevladujoča ocena vendarle ta, da so pripravljeni prevzeti odgovornost za vladanje. Prav tako se kljub slabemu volilnemu rezultatu ne bodo odpovedali vodji stranke Andreasu Bablerju.
Hitre sklenitve nove koalicije – kakršna koli ta že bo – sicer ni pričakovati. V Avstriji v povprečju traja dobra dva meseca, nekoliko dlje so se pogajanja zavlekla po zadnjih volitvah leta 2019, ko je na novo vlado bilo treba počakati skoraj tri mesece.
Kickl na čelo parlamenta?
»FPÖ je dosegla pirovo zmago. Ni jim uspelo preseči 30 odstotkov glasov, in to čeprav so nastopali proti šibki vladi in šibkim vodstvom v ÖVP in SPÖ ter so se volitve dogajale v okoliščinah vojne v Evropi in visokih cen. Med volilno kampanjo so se tako radikalizirali, da jim bo težko najti koalicijske partnerje,« je na okrogli mizi European Policy Centra (EPC) dejal bruseljski dopisnik avstrijskega časnika Die Presse Oliver Grimm.
»Ljudska stranka je tista, ki se bo odločila, ali želi večino s svobodnjaki. Če bo tako, bomo imeli novo vlado in tudi predsednik države Van der Bellen se bo s tem moral sprijazniti,« pa pravi Kathrin Stainer-Hämmerle, profesorica politologije na Koroški univerzi uporabnih znanosti v Beljaku. Kot možen scenarij nadaljnjega dogajanja v Avstriji omenja možnost, da bi Ljudska stranka najprej poskušala skleniti koalicijo z drugimi strankami, a če ne bi šlo, bi pred predčasnimi volitvami dala priložnost koaliciji s svobodnjaki. Kickl bi se po tem scenariju lahko umaknil denimo na položaj predsednika parlamenta, ki je po predsedniku republike drugi najpomembnejši v državi.
Strah pred morebitno modro-turkizno koalicijo je sicer v Avstriji tolikšen, da se bodo po četrt stoletja spet začele četrtkove demonstracije, kakršne so potekale pred parlamentom po zaprisegi takratne koalicije med FPÖ in ÖVP. Demonstracije so se nato odvijale kar dve leti. Potem so se spet pojavljale leta 2018, ko sta stranki drugič sedli v koalicijo, trajale pa do njenega razpada. Prve demonstracije bodo na Dunaju potekale v četrtek, pripravlja jih organizacija Mi proti desnici.
