Po popolni zmagi Azerbajdžana nad uporniškim Gorskim Karabahom pred dobrim mesecem dni, ko so regijo zapustili Armenci in jo tako praktično izpraznili, se spet zaganjajo diplomatski mlini, da bi Armenija in Azerbajdžan čim prej dosegla mirovni dogovor. Armenski premier Nikol Pašinjan ne izključuje, da bi to lahko storili še letos ob podpori mednarodne skupnosti. Pašinjana in azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva v Bruselj na nov krog mirovnih pogovorov še pred koncem oktobra vabi predsednik evropskega sveta Charles Michel, vendar naj bi Alijev sporočil, da nima časa.
Več krogov pogajanja med njima pod okriljem Michela je sicer že potekalo še pred zadnjo bliskovito operacijo Azerbajdžana, ki je porazil sile samooklicane države Armencev Arcah na tleh Gorskega Karabaha, ki leži v mednarodno priznanih mejah Azerbajdžana. Pred dnevi so spet aktivirali tudi regionalno platformo sodelovanja treh kavkaških držav (Armenije, Azerbajdžana in Gruzije) ter treh regionalnih sil (Turčije, Irana in Rusije). Na vrhu platforme 3+3 v Teheranu sta prvič po eksodusu Armencev iz Karabaha in koncu samooklicanega Arceha za skupno mizo sedla zunanja ministra Armenije in Azerbajdžana. To je bilo sicer drugo srečanje te platforme po ustanovnem zasedanju v Moskvi leta 2021. Na njej ne sodeluje Gruzija, ker je ena od pobudnic Rusija, ki s svojo podporo Južni Osetiji ne priznava ozemeljske celovitosti gruzijskih meja.
Večja vloga regionalnih sil
Tri regionalne sile so na zasedanju platforme skušale pokazati, da bodo prevzele več odgovornosti za svojo neposredno soseščino. »Spor je na splošno rešen. Obe strani se strinjata, da Karabah pripada Azerbajdžanu, in to je bilo glavno vprašanje. Seveda pa ostajajo praktični koraki za popolno normalizacijo odnosov, zlasti priprave na mirovno pogodbo, razmejitev in vzpostavitev gospodarskih prometnih povezav brez ovir,« je po srečanju v Teheranu ocenil ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Srečanje je bilo vsaj s strani Rusije in Irana konkurenca mirovnim prizadevanjem Evropske unije, hkrati pa opozorilo »zunanjim silam« – predvsem ZDA in Franciji –, naj se ne vmešavajo v regionalne zadeve. A to ni tako preprosto. Azerbajdžan si res želi več regionalnega posredništva v iskanju mirovnega dogovora z Armenijo, zato pa se slednja vse bolj nagiba k Zahodu, potem ko jo je njena zaščitna sila Rusija pustila na cedilu pri ohranjanju statusa quo v Gorskem Karabahu in se je dokončno postavila na azerbajdžansko stran. Rusija, ki sicer ohranja vojaško oporišče v Armeniji, skuša svoj pomen v procesu normalizacije odnosov med Azerbajdžanom in Armenijo dokazati tudi s posedovanjem natančnih zemljevidov poteka meje med nekdanjima sovjetskima republikama, ki so še vedno v Moskvi.
Francoski orožarski posli
Lavrov je tudi dejal, da poskušajo v proces določanja meje med Armenijo in Azerbajdžanom »vdreti« EU in ZDA. Slednje so pogovore v Teheranu vzele na znanje, na State Departmentu so dejali, da pozdravljajo vsakršno dobronamerno sodelovanje, ki prispeva k miru in stabilnosti za prebivalce južnega Kavkaza. Toda po drugi strani se jim Rusija in Iran ne zdita zanesljiva partnerja za reševanje tamkajšnjega konflikta.
Armensko nagibanje k Zahodu se kaže tudi v izvedbi manjših vojaških vaj z ZDA in v okrepljenem obrambnem sodelovanju s Francijo, kjer živi polmilijonska armenska diaspora. Armenski obrambni minister Suren Papikjan je med nedavnim obiskom v Parizu sklenil dogovor o obrambnem sodelovanju. Armenija se še vedno boji, da bi Azerbajdžan napadel tudi samo armensko ozemlje in poskušal zavzeti ozemeljski pas ob iranski meji na jugu, da bi povezal osrednji del Azerbajdžana z njegovo eksklavo Nahičevan. Armenijo pa vznemirjajo tudi velike vojaške vaje Turčije in Azerbajdžana.
Obrambni sporazum Erevana s Parizom predvideva nakup treh radarskih sistemov, ki zaznajo zračne grožnje do 250 kilometrov stran. Francija je načeloma pripravljena Armeniji prodati tudi prestrezne rakete mistral z dosegom šest kilometrov. Zaradi teh poslov je azerbajdžanski predsednik Alijev odpovedal načrtovano srečanje s Pašinjanom, Olafom Scholzem in Emmanuelom Macronom ob robu neformalnega vrha EU v španski Granadi v začetku tega meseca. Dejal je, da prodaja francoskega orožja Armeniji podpihuje konflikt v regiji in da bo zanj, če izbruhne, odgovorna Francija.
