Socialdemokratski kancler Olaf Scholz je včeraj v parlamentu, ko se je med drugim zavzel za nadaljnjo obilno pomoč Ukrajini v vojni proti Rusiji, branil odločitev svoje vlade, da bo Nemčija še četrto leto zapored kršila lastno fiskalno pravilo iz leta 2009, ki naj bi preprečevalo preveliko zadolževanje države. Govorimo lahko o proračunski krizi, ki se je tako pridružila gospodarskim tegobam in resno zamajala sedanjo vladno koalicijo socialdemokratov (SDP), liberalcev (FDP) in Zelenih.
Fiskalno pravilo na tehtnici
Proračunska kriza je posledica odločitve ustavnega sodišča, ki je 15. novembra na pobudo opozicijskih krščanskih demokratov odločalo in potem presodilo, da 60 milijard evrov, ki jih je vlada leta 2021 namenila za obvladovanje krize v zvezi s pandemijo, a jih potem ni porabila, ne more mimo uradnega proračuna nameniti za zeleni prehod, kamor jih je leta 2022 preusmerila Scholzeva vlada. Na dogovoru o tem je celo temeljil podpis koalicijske pogodbe jeseni 2021. Med drugim so ta denar porabili za gradnjo železnic in energetsko varčnih stavb.
Po omenjenem fiskalnem pravilu se Nemčija lahko zadolži največ v višini 0,35 odstotka BDP, razen v izjemnih razmerah. Zaradi covida in z njim povezane krize si je vlada lahko privoščila preseganje dovoljenega primanjkljaja v letih 2020, 2021 in 2022, letos pa si ga ne bi smela več. Vendar bo to vseeno storila, potem ko je po odločitvi ustavnega sodišča v proračunu zazevala velika luknja. Vlada se je namreč morala odpovedati izvenproračunskim 60 milijardam evrov za zeleni prehod. Kot nadomestilo bo znotraj proračuna za to namenila 45 milijard evrov.
Kancler Scholz je včeraj v parlamentu kršenje fiskalnega pravila utemeljeval tudi z nujnostjo financiranja določanja zgornjih cen energije. S to zgornjo omejitvijo so nemška gospodinjstva in podjetja plačevala manj za plin in elektriko, ko se je cena energentov zaradi vojne v Ukrajini močno povečala.
Ob proračunski krizi so se v Nemčiji razvnele razprave tudi o tem, ali je treba odpraviti sedanje fiskalno pravilo. Socialdemokrati in Zeleni so za njegovo ukinitev, medtem ko v FDP (liberalci) menijo, da bi bilo treba proračunske težave reševati z zmanjšanjem socialnih izdatkov. Opozicijski krščanski demokrati so le na zvezni ravni za spoštovanje fiskalnega pravila, strankini ministrski predsedniki v zveznih deželah pa ravnajo drugače.
Premalo denarja za zeleni prehod
Ob tej krizi pa se zastavlja tudi vprašanje, kako naj se financira zeleni prehod, ko pa za to ni dovolj finančnih sredstev. Zaradi izpada 60 milijard nastaja zastoj pri projektu uveljavljanja zelenega vodika kot energenta, manjša so tudi sredstva za električne avtomobile in modernizacijo železnic. Pod vprašajem so strateške investicije v tovarno čipov, ki prav tako sodi na področje zelenega prehoda. Nekateri ekonomisti menijo, da bi bilo treba zaradi kritične situacije glede segrevanja ozračja sprejeti izredne ukrepe, pri čemer se Nemčija ne bi smela bati večjega zadolževanja.
Proračunska kriza tudi sicer pomeni manj državnih investicij in izdatkov. Že pred pandemijo je Nemčija zaostajala za drugimi visoko razvitimi državami pri investicijah v promet in digitalizacijo, še manj spodbud za zasebna podjetja bo še poslabšalo že tako slabo gospodarsko situacijo v Nemčiji, ki jo je letos prizadela recesija. Ker gre za največje gospodarstvo v EU, bo to imelo negativne posledice na mnoge druge države članice, predvsem tiste, ki kot Slovenija veliko izvozijo v Nemčijo.
