Po dnevu silovitih napadov na uporniški separatistični Gorski Karabah, poseljen z armenskim prebivalstvom, je orožje potihnilo. Ob posredovanju Moskve so se dogovorili o prekinitvi spopadov, obe strani sta premirje spoštovali. Dogovor predvideva, da se bo armenska vojska umaknila iz Gorskega Karabaha, karabaške varnostne sile pa se bodo razpustile in predale orožje. Že danes naj bi v kraju Jevlah zahodno od Bakuja potekali diplomatski pogovori med predstavniki Karabaha in Azerbajdžana. Njihov cilj je po zagotovilih uradnega Bakuja ponovna vključitev Gorskega Karabaha, ki je eno od območij zamrznjenega konflikta na tleh nekdanje Sovjetske zveze, v Azerbajdžan.
Rusija posegla v dogajanje
Torkov tretji silovit napad na Gorski Karabah od razpada Sovjetske zveze je trajal zgolj en dan. V spopadih je bilo ubitih najmanj 32 ljudi, 200 pa ranjenih. To je bila bliskovita vojaška akcija v primerjavi z vojno leta 2020, ki je trajala 44 dni in Azerbajdžanu povrnila nadzor nad več sto kvadratnimi kilometri Karabaha. Tokratna operacija, ki so jo v Bakuju opisovali kot protiteroristično, je bila še uspešnejša. Na dosegu rok se je znašla suverenost nad celotnim Karabahom.
Veliko vlogo pri tem je odigrala Rusija, ki je prvih štiriindvajset ur gledala proč, včeraj pa aktivneje posegla v dogajanje. Z njenim posredovanjem so dorekli dogovor o prekinitvi spopadov. Armenski predsednik Nikol Pašinjan, ki je s protiruskimi izjavami pred nedavnim razhudil Kremelj, je včeraj pojasnil, da Armenija ni bila vključena v dogovor. Dodal je, da odločitev oblasti v Gorskem Karabahu jemlje na znanje, zavrnil pa trditve, da naj bi imela Armenija svoje vojake v Karabahu. Zadnji naj bi ga zapustili pred dvema letoma.
Karabah ni imel druge možnosti
Močno oslabljen Gorski Karabah s 120.000 Armenci, ki ga je Baku z blokado edinega oskrbovalnega koridorja iz Armenije izčrpaval od decembra lani, ni imel druge možnosti, kot da pristane na prekinitev spopadov. Na okoli 3100 kvadratnih kilometrov velikem območju so zaradi stopnjevanja napetosti ofenzivo sicer pričakovali.
Potem ko se je Pašinjan začel odmikati od zaščitniške Rusije in zaradi azerbajdžanske blokade Lačinskega koridorja kritiziral Moskvo, češ da okoli dva tisoč ruskih mirovnikov ne opravlja svojih nalog, je azerbajdžanska vojska v torek udarila z obsežnim raketiranjem Karabaha. Rakete so letele tudi na civilne objekte v prestolnici Stepanakert. S posredovanjem za končanje spopadov je Rusija potem spet okrepila svojo vlogo, ki jo je pred tem nekoliko zamajal Pašinjan.
Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj dejal, da poskušajo ruski mirovniki storiti vse za zaščito civilistov. »V našem glavnem oporišču je več kot dva tisoč civilistov. Med njimi je več kot tisoč otrok. Ponavljam, da smo v tesnih stikih z vsemi stranmi konflikta. Upam, da nam bo uspelo doseči zmanjšanje napetosti in mirno rešitev,« je dejal Putin. Edini, ki je podprl ofenzivo Azerbajdžana, je bil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Turčija in Azerbajdžan sta sicer etnično in jezikovno povezana.
Strah v Stepanakertu
Po dogovoru o prekinitvi spopadov je Hikmet Hadžijev, zunanjepolitični svetovalec azerbajdžanskega predsednika, dejal, da si želi Baku Gorski Karabah in tamkajšnje etnične Armence mirno vključiti v svoje ozemlje. Po njegovi oceni bi razorožitev karabaških sil izboljšala možnosti za takšno reintegracijo in za mir s sosednjo Armenijo.
Prebivalstvo Gorskega Karabaha pa je prestrašeno. Številni niso verjeli, da bo orožje potihnilo. Več tisoč se jih je tako odpravilo proti ruskemu oporišču v upanju, da bodo evakuirani. Oblasti v Stepanakertu so prebivalce pozvale, naj ne podlegajo paniki in naj se ne odpravljajo k ruskemu oporišču na bližnjem letališču.
