Bogate države so se po napornih pogajanjih in po 30-urnem podaljšku na koncu 29. podnebne konference Združenih narodov v Bakuju v nedeljo ob tretji uri zjutraj zavezale, da bodo do leta 2035 svoj letni prispevek za revne države, ki se prilagajajo podnebnim spremembam in boju proti njim, povečale na 300 milijard dolarjev (288 milijard evrov).
Revne države, ki bi že zdaj v ta namen potrebovale vsaj 500 milijard dolarjev na leto, so na čelu z Indijo močno nezadovoljne. Na pogajanjih, ki so v Bakuju trajala dva tedna, so menile, da so prezrte in zapostavljene, v soboto so zato zapustile enega od forumov. Sicer so na koncu pristale na 300 milijard do leta 2035, ker bi se sicer konferenca končala brez dogovora, kar bi bilo za njih še slabše. Nezadovoljni so tudi okoljevarstveni aktivisti. Eden od njih je dejal: »Rezultat ne daje velikega upanja tistim, ki so že zdaj žrtve podnebnih katastrof.«
Bo bogati Sever sploh uspel zbrati denar
Revne države so namreč bolj kot bogate izpostavljene podnebnim spremembam. Zato potrebujejo denar za boj proti rekordni suši, vse hujši vročini in poplavam. Podnebne spremembe pa so povzročile bogate države, ki so v zadnjih 200 letih razvijale industrijo in prevozna sredstva na fosilna goriva. Torej so odgovorne za ta človekov poseg v naravo z izpusti toplogrednih plinov.
ZDA (kjer pa bo to moral potrditi nedavno izvoljeni Donald Trump), Kanada, Avstralija, Japonska in Nova Zelandija bodo torej do leta 2035 za trikrat povečale znesek, ki bi ga morale v zadnjih letih namenjati za zeleni prehod revnih držav in za njihovo soočanje s posledicami podnebnih sprememb. A teh sto milijard dolarjev so omenjene bogate države zbrale le leta 2022, sicer pa jim to ni uspelo. Tako se glede teh 300 milijard, določenih šele za leto 2035, zastavlja tudi vprašanje, ali jih bo bogati Sever sploh zbral.
Bolj metanje peska v oči revnim državam pa je v končnem besedilu COP29 poziv k posojilom in prostovoljnim prispevkom, tudi Kitajski in bogatim zalivskim državam, ki k temu plačevanju kot »države v razvoju« niso prisiljene.
Zadržano zadovoljstvo
Odločilna na konferenci je bila zadržanost EU, ki je doslej največ prispevala za tretji svet. Več evropskih držav ima namreč težave z javnimi financami, v Franciji je proračunski primanjkljaj letos dosegel 6 odstotkov BDP.
Odhajajoči ameriški predsednik Joe Biden je pozdravil sporazum na COP29 v Bakuju kot »pomemben korak« v boju proti podnebnim spremembam in klimatoskeptika Donalda Trumpa, ki bo 20. januarja prihodnje leto od njega prevzel vodenje ZDA, posredno pozval, naj spoštuje ta dogovor držav sveta.
Evropski komisar za podnebno ukrepanje Wopke Hoekstra, sicer Nizozemec, je tudi zadovoljen, hkrati pa meni, da bi morale znižati emisije toplogrednih plinov tudi bogate zalivske države. Nemčija je azerbajdžanskemu predsedstvu očitala, da je na pogajanjih dajalo prednost tem naftnim monarhijam. Vodja urada ZN za boj proti podnebnim spremembam Simon Stiell, sicer doma iz karibske Grenade, pa trdi, da v Bakuju »nihče ni dobil, kar je hotel«. Kritičen je generalni sekretar ZN Antonio Guterres, saj je upal, da bo rezultat konference bolj ambiciozen glede financ in omejitve izpustov. »Doseženi dogovor pa zagotavlja osnovo, na kateri lahko gradimo,« je dodal.
Za vrh COP30, ki bo prihodnje leto v Belemu, v Braziliji, je pomembno, da se je v Bakuju vendarle ohranil dialog med Severom in Jugom. Okoljevarstveniki in tudi evropske države pa obžalujejo, da COP29 – predvsem zaradi močnega naftnega lobija – ni naredil koraka naprej od poziva COP28 iz Dubaja k prenehanju uporabe fosilnih goriv.
