Države srednje Evrope, med njimi Poljsko in Češko, pa tudi Romunijo in Italijo, je nedavno prizadela nevihta Boris, ki je povzročila hude poplave in večmilijardno škodo, umrlo je skupaj 24 ljudi.
Verjetnost za takšne nesreče se bo povečala, hujše bodo tudi posledice, planet pa se bo še naprej segreval, opozarjajo znanstveniki.
»Če ne ustavimo kurjenja fosilnih goriv, se bodo padavine in z njimi povezane poplave le še poslabšale,« je dejala Friederike Otto, klimatologinja na Imperial College London in soavtorica raziskave, ki jo je objavil konzorcij znanstvenikov World Weather Attribution (WWA).
Da bi ugotovili, kakšno vlogo igrajo podnebne spremembe pri ekstremnem vremenu, so znanstveniki opazovanja primerjali s podnebnim modelom na podlagi tega, kako huda bi bila nevihta, suša ali vročinski val v svetu, kjer ljudje skoraj 200 let ne bi kurili fosilnih goriv.
Ugotovili so, da so podnebne spremembe povzročile vsaj dvakrat večjo verjetnost padavin s tveganjem za še bolj uničujoče poplave.
V prihodnosti bodo takšne naravne nesreče še hujše, še opozarjajo. Pri globalnem segrevanju ozračja za okoli dve stopinji Celzija bodo podobni dogodki postali 50 odstotkov bolj verjetni, padlo pa bo pet odstotkov več dežja kot sedaj, navaja raziskava, ki jo povzema BBC.
