Kaj prinaša vojna v Ukrajini za Evropsko unijo, cene energentov in širitveni proces so bile teme, ki so dominirale prvi dan Blejskega strateškega foruma. Med govorci, ki jih je s pozivi k ohranjanju dobav orožja Ukrajini in svarilom pred utrujenostjo od vojne nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, zagotovo ni bilo najti znakov popuščanja. A negotovost pred prihajajočo zimo je vendarle precejšnja.
Sedemnajsti Blejski strateški forum, osrednji mednarodni zunanjepolitični dogodek Slovenije, se letos v luči vojne v Ukrajini usmerja predvsem v njene posledice tako na politični in gospodarski kot na varnostni ravni. Po avstrijskem forumu Alpbach so tudi na Blejskem strateškem forumu razmišljali, kam plove Evropa in kako reševati številne nastale izzive.
Kot opomin, kako prelomne so trenutne razmere, bi lahko opisali govor ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je po videopovezavi v Kijevu nagovoril skupno več kot 400 udeležencev blejskega foruma. Njegov čustveni govor je bil s pozivi za več orožja Ukrajini in za več sankcij proti Rusiji podoben kot njegovi prejšnji nastopi. Je pav pred jutrišnjim zasedanjem zunanjih ministrov EU dodal poziv, naj se proti Rusom, ki v Evropo potujejo s krvjo na rokah, onemogoči turistična potovanja s prepovedjo izdajanja vizumov. Prav tako se je zavzel za popoln gospodarski embargo proti Rusiji.
Svarila pred utrujenostjo od vojne
»To je velik boj za nas in to je pravičen upor,« je poudaril Zelenski ter ocenil, da Rusija tudi ni tako zelo močna, kot se je sprva mislilo. Morebitna utrujenost od vojne v Ukrajini, ki bi jo bilo čutiti na Zahodu, bi bila velika nevarnost tako za Ukrajino kot za ves svet, za katerega Rusija po mnenju Zelenskega predstavlja strateški izziv. Prav utrujenost od vojne zaradi strmo naraščajočih cen zemeljskega plina in elektrike je bila tema več govorcev.
»Nihče ne bi smel biti utrujen,« je poudaril slovenski premier Robert Golob. Albanski premier Edi Rama je vprašanje utrujenosti od vojne v Ukrajini povezal z ekonomskim blagostanjem držav. »Bogatejša kot je država, večja je nevarnost, da bo utrujena,« je rekel in ocenil, da bi bili denimo Nemčija in Italija na tem panelu primernejši sogovornici kot pa njegova država. »Ne obstaja druga rešitev, kot da Ukrajinci branijo svojo državo,« pa je dejal hrvaški premier Andrej Plenković.
Prizadevanja za stabilizacijo cen
»Če bo ena država ostala brez plina, bomo zmožni še naprej zagovarjati mednarodno pravo in hkrati ohraniti evropsko enotnost?« se je spraševala zunanja ministrica Tanja Fajon in dodala, da bo ljudem težko razložiti dvige cen. »Suverenisti in populisti ne smejo trgovati z enotnostjo v zameno za cenene domače politične točke,« je dejala.
Golob je menil, da bo zemeljskega plina za preživetje Evrope med prihajajočo zimo dovolj, vendar ne bo poceni, niti ga ne bo v izobilju. »To zimo bomo morali pokuriti vse, kar imamo, da bomo preživeli,« je prelomnost prihajajoče zime orisal Golob. Dilema, ki je pred evropskimi politiki, pojavila pa se je tudi na Blejskem strateškem forumu, je namreč naslednja: kako stabilizirati cene energentov, da zaradi socialnih trenj ne bi prišlo do nemirov v evropskih državah in s tem dodatnih pritiskov na politike za sprejem kompromisov z Rusijo.
Slovenija je predlagala izredni sklic zasedanja ministrov za energetiko in predlagala nekaj ukrepov, za katere Golob upa, da bodo sprejeti. Po njegovem mnenju je treba zaščiti trg pred špekulanti. Prav energetska varnost in sprejemljive cene za potrošnike so predstavljale tudi pomemben del govora predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen. »Obdobje (evropske odvisnosti, op. p.) od ruskih fosilnih goriv prihaja h koncu. Z zeleno energijo bomo lahko lažje zaščitili tudi naše vrednote,« je dejala von der Leynova, ki je ponovila, da evropska komisija pripravlja predlog reforme modela cene električne energije, ki je nastal pred desetletji, plin pa v njem igra veliko vlogo.
Ohranjanje enotnosti Unije
Prihodnosti razvoja dogodkov si ni upal napovedovati nihče. Tega glede morebitne prekinitve spopadov in pogajanj z Rusijo ni storil niti Zelenski. Von der Leynova pa je rekla, da Putin v vojni ne sme zmagati, zmagati mora Ukrajina. Sankcije, ki jih je sprejela EU, že povzročajo veliko škodo Rusiji, ta pa bo še večja, je dodala.
»Kje bomo čez deset mesecev, je težko reči. Velika verjetnost je, da bo vojna še trajala in bomo soočeni z njenimi posledicami na številnih področjih,« je ocenjeval španski zunanji minister Jose Manuel Albares Bueno. Njegova država bo julija 2023 prevzela predsedovanje Evropski uniji, že zdaj pa je napovedal, da bo glavna prioriteta njegove države ohranjati enotnost Evropske unije. »Če Evropa ne bo zaščitila Evropejcev, se bodo Evropejci morda oddaljili od Evrope,« je menil.
