Več kot 70 odstotkov od 2100 hrvaških sodnikov in državnih pravobranilcev se je včeraj zaradi neizpolnjenih zahtev o dvigu plače odzvalo pozivu k udeležbi v beli stavki, ki bo potekala dva delovna tedna do 19. maja. V tem času bodo preložili vsa prvostopenjska procesna dejanja, obravnavali bodo samo nujne primere, v katerih bi lahko zaradi preložitve nastala nepopravljiva škoda.
V praksi to pomeni, da denimo ne bo mogoče izpeljati ločitve, razrešiti zapuščine ali registrirati podjetja. V postopkih na drugi stopnji bodo potekale seje sodnih svetov, vendar sodnih odločb in sklepov ne bodo pošiljali strankam. Med izvajanjem opozorilnih ukrepov bodo stavkajoči sodniki na delovnih mestih opravljali druge naloge v okviru svojih funkcij, so napovedali pri Združenju hrvaških sodnikov. Predsednik hrvaškega vrhovnega sodišča Radovan Dobronić, ki je tudi prvi mož ene izmed treh vej oblasti, pa je dejal, da stavka ni povsem primerna za pravosodje, a da razume nezadovoljstvo sodnikov.
Milijon novih primerov za 1200 sodnikov
Razlog za belo stavko so nizke sodniške plače, ki znašajo povprečno 1522 evrov neto in praktično stagnirajo od leta 2009, pravijo sodniki. Trdijo, da se je povprečna plača v javni in državni upravi v zadnjih 14 letih zvišala za šestkrat več kot pri sodnikih. Pritožujejo se nad pomanjkanjem dialoga z vladnimi pogajalci, zavrnili pa so ponudbo ministrstva za pravosodje o povišanju plače za 513 evrov, ker da gre zgolj za 300 evrov neto, saj so v predlaganem znesku tudi božičnica, velikonočnica in stroški za prevoz.
Sodniki predlagajo mini reformo v treh korakih, ki naj bi državni proračun stala okoli pet milijonov evrov na leto, s tem da bi se okoli 40 odstotkov zneska vrnilo v državni proračun. Najprej hočejo z gasilskim ukrepom izenačiti najnižjo plačo prvostopenjskega sodnika začetnika z najvišjo neto plačo pravosodnega svetovalca na vrhovnem sodišču, ki zdaj prejema 2126,66 evra. To je mogoče doseči s povišanjem plače za 600 evrov neto, in sicer z zvišanjem osnove za vse sodnike za 20 odstotkov in z zvišanjem koeficienta za prvostopenjske sodnike.
Prav tako hočejo trajno urediti problem stagnacije plač z uzakonjenjem indeksacije v skladu s prakso Evropske unije. Osnova bi bila enaka povprečni mesečni bruto plači zaposlenih v zasebnem sektorju v preteklem letu. Poleg tega izpostavljajo pomen odprtja razprave o izboljšanju delovnih pogojev sodnikov in uslužbencev na sodiščih za zagotavljanje tekočega delovanja pravosodja. Na hrvaških prvostopenjskih sodiščih je približno 1200 sodnikov, ki obravnavajo približno milijon novih primerov na leto in so po lastnih besedah na tem področju rekorderji v Evropski uniji. Obenem se soočajo z alarmantnim zmanjševanje števila uslužbencev, kot so zapisnikarji, vpisničarji in različno drugo osebje, ki odhajajo, novih pa zaradi nizkih plač, ki se gibljejo pri okoli 600 evrih, ne morejo dobiti. Uslužbenci zahtevajo dvig neto plače za 400 evrov.
Za zdravniške plače še 76 milijonov evrov na leto
Vlada bi probleme plač v pravosodju reševala z denarjem iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, a bi morala spremeniti zakon o plačah v javnih in državnih službah, ki bo šel po napovedih ministra za pravosodje in upravo Ivana Malenica v prvo branje do poletja. Z ministrstva so pozvali k nadaljevanju pogovorov, rekoč, da sodniške plače določajo zakoni, ne sindikalna pogajanja. A v pravosodju ni več potrpežljivosti, posebno ne, odkar je premier Andrej Plenković osebno dosegel dogovor z zdravniki, ki so grozili s stavko, tako da bo vlada dvignila zdravniške plače za deset odstotkov ter ustrezno plačevala nadure, za kar bo namenila 76 milijonov evrov na leto. Tako so v Banskih dvorih sami odprli pandorino skrinjico, saj si tudi druge skupine v javnem sektorju želijo enak pristop.
