Severna Koreja je včeraj prvič po petih letih izstrelila medcelinsko balistično raketo, ki bi lahko dosegla ves celinski del ZDA. Po trditvah japonske obalne straže je raketa, ki je začela svojo pot na zahodu Severne Koreje, dosegla višino 6200 kilometrov (petnajstkrat dlje od razdalje, na kateri kroži mednarodna vesoljska postaja), na koncu pa padla v morje 1100 kilometrov stran, in sicer 170 kilometrov zahodno od severnega dela največjega japonskega otoka Honšu. Ker je šlo za poskus, je raketa letela precej navpično. Če bi letela v loku, bi bil njen doseg po nekaterih ocenah strokovnjakov 13.000 kilometrov in tako denimo dovolj, da doseže New York. Nekateri strokovnjaki so jo poimenovali pošastni izstrelek, Japonci so jo označili za »resno varnostno grožnjo«.
Pod Trumpom nekaj let brez poskusov
Severna Koreja je letos že preizkusila več raket srednjega dosega. Tokrat pa je šlo za njen najbolj problematičen test po letu 2017, ko je prav tako izstrelila medcelinsko raketo in so se potem nanjo zgrnile sankcije varnostnega sveta OZN, ki je takšne poskuse že prej prepovedal, odnosi z ZDA pa so se še dodatno zaostrili. Leta 2018 je ob srečanjih voditeljev obeh držav Kim Jong Unom in Donaldom Trumpom prišlo do začasne odmrznitve odnosov, Pjongjang pa je enostransko razglasil moratorij na jedrske poskuse in testiranje raket, ki ga je potem ob zastoju v pogovorih z ZDA preklical leta 2020.
Severna Koreja je že na paradi leta 2020 pokazala svojo medcelinsko raketo, ki naj bi bila še večja kot tista, izstreljena leta 2017. In če se zaenkrat zdi, da v Severni Koreji še ne znajo namestiti jedrskih konic na medcelinske rakete, bodo tudi za to prej ali slej našli rešitev. Včeraj preizkušena raketa s premerom 2,5 metra in težka okoli 90 ton bi po ocenah opazovalcev lahko bila namenjena temu, da nosi več jedrskih konic.
Sprememba v Seulu
Odhajajoči južnokorejski predsednik Moon Jae In je včeraj o poskusu dejal, da gre za »kršitev moratorija na medcelinske balistične rakete, ki ga je Kim Jong Un obljubil mednarodni skupnosti, s tem pa je močno ogrožen mir na Korejskem polotoku, v regiji in svetu«. V Južni Koreji in ZDA trdijo, da je Severna Koreja že 26. februarja in 4. marca začela delno preizkušati medcelinske rakete oziroma njihove sisteme. V Pjongjangu pa so izjavili, da je šlo za izstrelke, ki naj bi pomagali pri razvoju satelitskega vohunjenja, s katerim bi bolje nadzirali »imperialistične agresivne sile ZDA ter njihove vazale na Korejskem polotoku in v oklici«.
Napetosti na Korejskem polotoku bi se lahko zaostrile tudi zato, ker bo aprila Južna Koreja znova imela vojaške vaje skupaj z ZDA, za katere v Pjongjangu vedno trdijo, da so priprave na vojno s Severno Korejo. Položaj bi se lahko zaostril tudi od maja naprej, ko bo na čelu Južne Koreje liberalnega Moona, ki se je večkrat z dobrimi nameni srečal s Kimom, zamenjal novoizvoljeni konservativni predsednik Yoon Suk Yeol, ki obljublja bolj nepopustljivo politiko do Severne Koreje. Z malenkostno prednostjo je zmagal na predsedniških volitvah 9. marca, čeprav je v politiki neizkušen, saj je vanjo nedavno presedlal s tožilstva. Pjongjangu je celo grozil s preventivnim napadom, pri čemer lahko Severna Koreja s svojim konvencionalnim topništvom v nekaj urah poruši desetmilijonski Seul, ki je samo nekaj deset kilometrov oddaljen od meje.
Iz južnokorejske vojske so dve uri po izstrelitvi severnokorejske rakete odgovorili z več taktičnimi izstrelki s kopnega in iz zraka. Predstavnik južnokorejske vojske je dejal: »Zagotavljamo, da smo sposobni zelo natančno zadeti lokacijo, s katere bi Severna Koreja poslala medcelinsko raketo, prav tako poveljstvo.« x
