»Zelo razume to problematiko, zaveda se, kako pomembno bi bilo, če bi Slovenci dobili stalno zastopstvo v senatu,« je v izjavi za medije po pogovorih dejala slovenska predsednica. Povedala je še, da je italijanski predsednik opozoril, da bi bile za to potrebne ustavne spremembe, kar sama, kot je dejala, kot pravnica razume.

»Lahko vam zatrdim, da je velik prijatelj slovenske manjšine, velik prijatelj Slovenije in vesela sem, da bo po današnjem srečanju tako tudi ostalo,« je v izjavi še dejala Pirc Musar o Italijanskem kolegu.

Na prvem uradnem srečanju z italijanskim kolegom v okviru nadaljevanja rednega dialoga na najvišji ravni med državama je predsednica Pirc Musar tudi izpostavila, da je na omizju treba nasloviti predvsem vprašanje uveljavitve zajamčenega zastopstva za slovenskega predstavnika v italijanskem parlamentu, so sporočili iz njenega urada.

»Simbolnih korakov v preseganju razlik iz preteklosti je bilo v preteklem desetletju veliko, zato bova s predsednikom delala na tem, da bodo tudi naslednji koraki usmerjeni v evropsko prihodnost, sodelovanje in zbliževanje. In zagotovitev zajamčenega zastopstva bi zagotovo lahko bil eden teh korakov,« je poudarila.

V izjavi za medije pa je dejala, da je vesela gest, ki kažejo na to, da se tudi proces sprave med Slovenijo in Italijo odvija v pravo smer. Letošnje povabilo slovenskim predstavnikom v Rim je bil po njenih besedah prvi korak k temu.

Pirc Musar je še povedala, da je dobila vabilo predsednikov največjih združenj borcev in antifašistov v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem, ki so na predsednike vseh treh držav januarja naslovili skupno pismo s pozivom, naj 10. septembra obiščejo nekdanje koncentracijsko taborišče na Rabu in se poklonijo žrtvam. »Mislim, da bi bil ta korak za Italijo letos morda malce prehiter. Bom potrpežljiva, sem pa prepričana, da bomo skupaj s Hrvaško v prihodnosti lahko naredili ta korak,« je dejala.

Predsednika sta se tudi dogovorila, da bosta častna pokrovitelja projekta Evropske prestolnice kulture, ki ga bosta leta 2025 soorganizirala slovenska Nova Gorica in italijanska Gorica, saj gre za vzorčni primer dobrega medsosedskega sodelovanja znotraj Evropske unije.

Dotaknila sta se tudi problematike migracij, dogajanja v Ukrajini in razmer na Zahodnem Balkanu.

Predsednica je dejala, da se Slovenija zaveda potrebe po oblikovanju skupne azilne politike in v tej smeri tudi deluje, z italijanskim kolegom pa sta se strinjala o potrebi po vzpostavitvi učinkovitega in uravnoteženega upravljanja z migracijami ter boja proti nezakonitim migracijam.

Glede Ukrajine je predsednica Pirc Musar izrazila strinjanje z nedavno izjavo predsednika Mattarelle, v kateri je dejal, da mora mir, za katerega si prizadevamo vsi, odsevati pravičnost in mednarodno pravo.

Predsednica je še dejala, da za Slovenijo ostaja posebej pomembno nadaljevanje širitve Evropske unije na Zahodni Balkan. V tem procesu bo tehnično in politično še naprej pomagala državam regije pri približevanju EU, pričakuje pa tudi sodelovanje Italije, ki ga je Mattarella danes pozdravil, kot tudi drugih držav jadranske regije, so še sporočili iz urada predsednice republike.

V izjavi za medije po srečanju pa je poudarila, da je Mattarello povabila, naj prihodnje leto obišče Slovenijo. Slovenija bo namreč takrat praznovala 20. obletnico vstopa v EU, Italija pa je bila med prvimi, ki so jo pri tem podpirali. »Rekel je, da bo skušal najti prostor v svojem urniku, tako da upam, da se bova videla pred letom 2025, morda na uradnem obisku predsednika Mattarelle v Ljubljani,« je dejala.

Predsednica Pirc Musar se je danes v Rimu na sedežu Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) sestala tudi z generalnim direktorjem FAO Qu Dongyujem in odprla razstavo, posvečeno svetovnemu dnevu čebel, ki so ga Združeni narodi razglasili leta 2017 na pobudo Slovenije.

O izzivih prehranske varnosti pa bo spregovorila z novoimenovano izvršno direktorico Svetovnega programa za hrano (WFP) Cindy McCain.