V Palači narodov ob Vzhodni reki se bo jutri začela vsakoletna splošna razprava voditeljev držav članic OZN, diplomatsko izredno razgibani dnevi pa se za slovensko delegacijo začenjajo že danes. Letos jo vodita predsednica države Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon, ki ju ob zasedanju generalne skupščine čaka vrsta dvostranskih srečanj.
To ne preseneča tudi zaradi bližajočega se slovenskega članstva v varnostnem svetu. Predsednica države se bo sestala s predsedniki Gane, Kazahstana, Avstrije, Andore, Vietnama, Sierre Leone, Južnega Sudana, Mongolije in Južne Koreje. Spisek dvostranskih srečanj Fajonove je še daljši, posebno pozornost pa bo med njimi namenila srečanjem z zunanjimi ministri držav, s katerimi bo Slovenija sočasno nestalna članica varnostnega sveta. Danes bo v New Yorku gostila večerjo s kolegi novoizvoljenih nestalnih članic za obdobje 2024–2025.
Eno pomembnejših srečanj je predvideno z generalnim sekretarjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafaelom Marianom Grossijem, ki mu je Fajonova v pismu sporočila interes Slovenije za sodelovanje v prizadevanjih za zagotavljanje jedrske varnosti v ukrajinski nuklearki Zaporožje, kjer se borijo ukrajinske in ruske sile. V New Yorku bo v četrtek tudi redko srečanje zunanjih ministrov držav naslednic SFRJ, da bi morda naredili korak naprej pri še nedokončani delitvi premoženja nekdanje skupne države.
Za več žensk v organih OZN
Govor na splošni razpravi generalne skupščine bo imela letos predsednica, in sicer jutri ob 23. uri po našem času. V njem se bo po napovedih zavzela za večjo prisotnost žensk v organih OZN s posebnim poudarkom na predsedovanju generalni skupščini. Nasploh bo večja vloga žensk v mednarodnih odnosih eno od težišč njenih dejavnosti v Palači narodov, saj se bo med drugim v sredo udeležila letnega srečanja platforme ženskih voditeljic. Isti dan se bo udeležila tudi odprte razprave varnostnega sveta OZN o Ukrajini, ki se je bo udeležil tudi predsednik Volodimir Zelenski, jutri pa se bo udeležila sprejema za državnike, ki ga gosti ameriški predsednik Joe Biden s soprogo Jill.
Letošnja splošna razprava generalne skupščine poteka tik pred tem, ko bo Slovenija 1. oktobra postala opazovalka v varnostnem svetu, kar je običajni korak za državo, preden 1. januarja postane nestalna članica. Status opazovalke predstavnikom države omogoča sodelovanje na skoraj vseh sestankih VS. Do začetka članstva bo Slovenija po napovedih virov na zunanjem ministrstvu kadrovsko popolnila svojo misijo pri Združenih narodih, ki so jo v času kandidature že okrepili s šest na sedemnajst članov. Tja odhaja tudi julija imenovani slovenski predstavnik v varnostnem svetu Samuel Žbogar. Na MZZ vnovič pravijo, da njegova napotitev ni nezaupnica vodji slovenske misije pri OZN, veleposlaniku Boštjanu Malovrhu, ki je eden izmed zaslužnih za izvolitev Slovenije za nestalno članico. Skupno bo misija za čas članstva štela 30 oseb; po eno bodo v New York poslali tudi z ministrstev za finance in za gospodarstvo, ker varnostni svet razpravlja tudi o temah, ki se dotikajo teh resorjev, denimo o boju proti terorizmu. Začasno nameravajo zaposliti še kakšnega lokalnega strokovnjaka – ti rotirajo med nestalnimi članicami in so strokovnjaki za določena področja.
Slovensko politiko v varnostnem svetu bodo vodili iz Ljubljane v posebni projektni skupini, ki jo bo vodil Matej Marn. Slovenija se bo med delom v varnostnem svetu osredotočala na podnebne spremembe in njihov vpliv na mednarodno varnost, na krepitev preventivne diplomacije, na vprašanja žensk, miru in varnosti ter zaščite civilistov med oboroženimi spopadi.
Predsednica države in zunanja ministrica bosta dejavnosti v New Yorku sklenili v četrtek zvečer.
