V Pekingu se bo danes končal tridnevni forum kitajsko-afriškega sodelovanja (FOCAC), na katerem je Kitajska z novimi finančnimi spodbudami in političnimi obljubami utrjevala svoj položaj v Afriki. Kitajski oblastniki so vrh, ki se odvija vsaka tri leta, označili kot priložnost, da si Kitajska s partnerji »poda roko za boljšo prihodnost«. Na celini, kjer cenijo afriško pomoč, ker ta ne postavlja pogojev glede spoštovanja človekovih pravic, so se vsi odzvali povabilu, na vrh ni bilo le majhne državice Esvatini, saj ima vzpostavljene diplomatske odnose s Tajvanom.
Tudi na tem vrhu, največjem diplomatskem dogodku po koncu koronakrize, je kitajski predsednik Xi Jinping obljubil nadaljevanje obsežnih milijardnih naložb v afriško celino, kjer so kitajska podjetja večinoma za gradnjo infrastrukture in energetike od leta 2013 do 2023 sklenila posle v višini 700 milijard dolarjev. Na tak način se niso kovali zgolj dobički, večala se je odvisnost celine od Kitajske, ki si je uspela zagotoviti tudi dostop do afriških redkih mineralov. Razvojni napredek pa je po drugi strani prinesel tudi afriško naklonjenost Kitajski.
Xi želi strateška partnerstva
Tokrat se bo za vlaganja v afriško kmetijstvo, industrijo, trgovino in infrastrukturo v naslednjih treh letih steklo okoli 46 milijard večinoma državnega denarja v obliki ugodnih posojil, manjši delež pa bo prispeval kitajski zasebni sektor. Lotili naj bi se vsaj 30 projektov vlaganj v prometno povezljivost in 30 energetskih projektov. Čeprav so se številne afriške države znašle v tako imenovani posojilni pasti, ko so težko vračale posojila Kitajski (Zambija, Etiopija, Angola in Kenija), so tovrstne investicije še naprej dobrodošle. »Ne verjamem nujno v to, da je namen Kitajske, ko vlaga, na koncu zagotoviti, da se te države znajdejo v dolžniški pasti ali dolžniški krizi,« je ocenil južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa. V Afriki so sicer dobrodošle tudi evropske naložbe projekta Global Gateway, s katerim poskuša EU izboljšati svoj položaj v Afriki in ponuditi alternativo kitajskim naložbam. Vendar evropska vlaganja po obsegu še zdaleč ne dosegajo kitajskih. Med letoma 2021 in 2027 jih je načrtovanih za 150 milijard evrov.
»Zahodni proces modernizacije je mnogim državam v razvoju prinesel veliko trpljenja,« je dejal Xi in tako oglaševal drugačnega kitajskega. Xi je jasno povedal, da si želi okrepitve političnih vezi z vsemi državami celine, s katerimi imajo sklenjene diplomatske odnose. Raven teh naj bi nadgradili na strateška partnerstva. Ob takšnih pogledih na prihodnost je tudi napovedal, na katerih desetih področjih je Kitajska pripravljena še okrepiti partnerstva: ta segajo od trgovine, obnovljive energije (Afriška unija želi leta 2063 polovico proizvedene električne energije ustvariti iz obnovljivih virov) do izobraževanja.
Seveda ni ostalo le pri obljubah. Sklenjenih je bilo več ducat dogovorov o gradnji infrastrukture ali njeni obnovi. Eden od njih je sanacija stare železniške proge med Zambijo in Tanzanijo, kar je za Kitajsko pomembno, ker se tako izboljšuje njen dostop do Zambije, kamor je v minulih letih v industrijo in rudnike bakra vložila več kot milijardo dolarjev.
Drugačen pogled iz OZN
Na vrhu je sodeloval tudi generalni sekretar Antonio Guterres, ki je sodelovanje med afriškimi državami in Kitajsko videl skozi drugo prizmo, kot se nanj predvsem skozi geopolitična očala gleda na Zahodu. V sodelovanju držav juga, ki traja že od leta 2000, Guteress namreč vidi priložnost, da se na takšen način izvijejo iz revščine. »Afrika, kjer so nekatera najbolj dinamična gospodarstva na svetu, lahko maksimalno izkoristi potencial kitajske podpore na področjih od trgovine do upravljanja podatkov, financ in tehnologije.«
Generalni sekretar OZN je obžaloval, da afriške države nimajo dostopa do učinkovitega odpisa dolga. Ponovno je predlagal reformo zastarele globalne finančne arhitekture, hkrati pa je obžaloval, da Afrika nima stalnega sedeža članice varnostnega sveta.
