Šestdnevno »pot kesanja« v Kanadi je papež v petek, preden je odletel nazaj v Rim, končal z obiskom ozemlja Nunavut na severu, kjer se je še enkrat srečal s tistimi, ki so jih v 20. stoletju nasilno odvzeli njihovih družinam in jih poslali v katoliške internate. Frančišek se je opravičil za zlo, ki so ga storili pripadniki katoliške cerkve v teh internatih. Najprej se je rokoval z delegacijo Inuitov, potem ko so ga pozdravili s tradicionalnim inuitskim petjem in plesom. »Dovolite, da vam povem, kako žal mi je, in vas prosim za odpuščanje za zlo, ki ga je v teh šolskih internatih storilo kar nekaj katoličanov,« je dejal papež.
Arhivi še zaprti
Že na začetku tedna se je papež ob prihodu v Kanado v zahodni kanadski provinci Alberta opravičil, ker je katoliška cerkev v svojih 139 kanadskih internatih med letoma 1874 in 1996 prisilno asimilirala 150.000 ali okoli 30 odstotkov otrok avtohtonih prebivalcev (Indijancev in Inuitov), odvzetih njihovih družinam. V teh internatih so se dogajale tudi spolne zlorabe, odkrita pa so bila tudi grobišča otrok. Njihovih nasilnih smrti naj bi bilo od 3000 do 30.000. Posebna preiskovalna komisija za resnico in spravo je v Kanadi leta 2015 vse to početje označila za kulturni genocid.
Mnogi, med njimi kanadski premier Justin Trudeau, ki sicer pozdravlja papeževo prošnjo po odpuščanju, menijo, da bi Frančišek moral iti še dlje in priznati institucionalno vlogo Cerkve v omenjenem dogajanju v internatih, ne pa se samo opravičiti za početje posameznih članov. »Pomembno je poudariti, da Cerkev v tem primeru ni bila le v službi države, da ni bila le soudeleženec v vladni politiki, ampak soustvarjalka najbolj mračnega obdobja v zgodovini te države,« je dejal Indijanec Murry Sinclair, nekdanji predsednik komisije za resnico in spravo. Predstavnikom avtohtonih ljudstev tudi zaradi tega, da ne bi zahtevali visokih odškodnin, še vedno ni omogočen vpogled v vse arhive, v katerih bi bilo mogoče natančneje ugotoviti število smrti otrok.
Odstop ni tabu
Voditelji avtohtonih ljudstev in skupnosti pa so od papeža tudi zahtevali, da razveljavi nekatere papeške bule iz 15. in 16. stoletja, kot je tista, po kateri so imeli evropski kolonialisti pravico do vsakega ozemlja, ki ga kristjani še niso odkrili. »Ti papeški dekreti so postali osnova za legalizacijo evropske posesti v Severni Ameriki in njihova prisotnost se čuti v ustavnih in pravnih sistemih Kanade in ZDA,« so v sredo sporočili predstavniki Irokezov, pomembne skupine kanadskih Indijancev, ki so v angleško-francoskih vojnah v 18. stoletju podprli Britance. »Vatikan mora preklicati te papeške bule in se zavzeti za pravice avtohtonih ljudstev do njihove zemlje,« so dodali. V petek pa je bila glavna zahteva inuitskih skupnosti v Nunavutu, da Francija izroči katoliškega duhovnika Johannesa Rivoira, obtoženega, da je spolno zlorabljal otroke na severnem teritoriju v zadnji tretjini 20. stoletja.
Sicer pa je papež med obiskom v Kanadi tudi posvaril pred »ideološko kolonizacijo« in kulturno nivelizacijo preko kapitalizma in potrošniške družbe, ko se uničuje vse posebnosti, tradicijo, zgodovino in religiozne vezi avtohtonih ljudstev. Tu je najbrž mislil na amerikanizacijo. Po vrnitvi v Rim pa je med drugim dejal, da njegov odstop, če iz zdravstvenih razlogov ne bi mogel opravljati funkcije, ni povsem izključen, da ne gre za nekakšen tabu, da pa sam za zdaj ne razmišlja o takšni potezi. 85-letni Frančišek se je med šestdnevnim bivanjem v Kanadi zaradi težav s kolenom premikal z invalidskim vozičkom.
