Danes bodo pakistanske oblasti začele izganjati dva milijona pakistanskih migrantov in beguncev od skupno štirih milijonov Afganistancev, ki so si zatočišče v Pakistanu našli v zadnjih desetletjih, ko se je dežela pod Hindukušem vedno znova pogrezala v vojne. Med dvema milijonoma beguncev in migrantov brez ustreznih dokumentov je tudi 600.000 takšnih, ki so iz Afganistana pobegnili po talibanskem prevzemu oblasti.
Pakistanske oblasti so že začele aretirati Afganistance, ki nimajo ustreznih pakistanskih dokumentov. Rok za njihovo prostovoljno vrnitev v Afganistan se je sicer iztekel že včeraj, a so ga oblasti podaljšale do danes. Razlog za tako drastično zahtevo pakistanskih oblasti so povečani napadi islamskih skrajnežev v njihovi državi, za kar krivijo vpletenost Afganistancev in tudi nezadostno ukrepanje afganistanskih oblasti proti tem skupinam na njihovih tleh.
Zaostrovanja med
nekdanjimi zavezniki
Čeprav se je v zadnjih dveh tednih čez mejni prehod Torkham v Afganistan odpravilo več kot 100.000 v Pakistanu neregistriranih Afganistancev, je po opozorilih mednarodnih organizacij do množičnega odhoda Afganistancev prišlo po številnih grožnjah oblasti. »Pakistanski rok za vrnitev Afganistancev je pripeljal do pridržanj, pretepov in izsiljevanja, zaradi česar je na tisoče Afganistancev v strahu za svojo prihodnost. Razmere v Afganistanu ostajajo nevarne za mnoge, ki so pobegnili, deportacija pa jih bo izpostavila velikim varnostnim tveganjem, vključno z grožnjami njihovemu življenju in blaginji,« je poudarila Ferešta Abasi, raziskovalka v nevladni organizaciji Human Rights Watch. Pri številnih humanitarnih organizacijah sicer opozarjajo, da je napovedani izgon beguncev kršitev mednarodnega prava, saj se ljudi ne more vrniti na ozemlje, kjer jim grozi pregon.
Zaostritev odnosov med Pakistanom in talibansko vlado je bil sicer daljši proces po prevzemu oblasti talibanov v Kabulu. Čeprav so v Pakistanu ljudje zmago talibanov zaradi nasprotovanja navzočnosti tujih sil v svoji soseščini slavili kot svojo in je bila tudi pakistanska vlada nenazadnje dolgoletna podpornica talibanov, se ti odnosi niso prelili v trajno pomiritev na obeh straneh Durandove črte, kolonialno povlečene meddržavne meje, ki loči paštunsko skupnost v obeh državah. Pakistan uradno ni priznal nove afganistanske vlade, kar je vznejevoljilo oblastnike v Kabulu. Nova talibanska vlada podobno kot prejšnje tamkajšnje vlade ne priznava poteka meddržavne meje, kar je pripeljalo do manjših oboroženih mejnih incidentov.
Kabulu ni uspelo
preprečiti izgona
A največja točka napetosti so povečani napadi islamskih skrajnežev v Pakistanu. Polovico letošnjih skoraj tridesetih samomorilskih napadov naj bi zagrešili Afganistanci, ki jim uradni Islamabad očita tudi vrsto kriminalnih dejanj. Afganistanske oblasti naj ne bi preprečevale udeležbe afganistanskih talibanov pri čezmejnih napadih skupine pakistanskih talibanov Tehreek-e-Taliban Pakistan (TTP). Cilj skupine TTP – del njihovih članov se je pridružil tudi skupini Islamska država Korasan, ki se uri na afganistanskem ozemlju ter napada cilje v Pakistanu in tudi v Afganistanu – je doseči padec pakistanske vlade.
Pritisk Pakistana so talibani v Kabulu poskušali zmanjšati z dekretom, naj se tamkajšnji talibani ne odpravljajo na boj v Pakistan. A to Islamabada ni prepričalo o spremembi načrtovanega izgona. V meddržavnem navzkrižju so se znašli številni afganistanski begunci, mnogi tudi iz časov sovjetske okupacije Afganistana izpred več kot tridesetih let, ki so si v Pakistanu na novo ustvarili življenje in družine. Ti se morajo sedaj vrniti v državo, ki je ne poznajo več.
