Prihod ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova na ministrsko zasedanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Skopje prvi dan ni prinesel rešitve za tegobe organizacije. Čeprav so zunanji ministri 57 sodelujočih držav Moskvo drug za drugim pozivali, naj umakne blokado proračuna OVSE in omogoči imenovanja na štiri najpomembnejše funkcije v organizaciji, Lavrov ni kazal znakov popuščanja. Tako je ostalo nejasno, ali bo danes, ko bodo formalno potrjevali Malto za naslednjo predsedujočo organizaciji, mogoče doseči soglasje glede odprtih vprašanj, zaradi katerih so ministri, generalna sekretarka organizacije Helga Maria Schmid in predsedujoči OVSE, severnomakedonski zunanji minister Bujar Osmani bili plat zvona.
Organizacija se je izognila insolventnosti
Zaradi ruske blokade skupnih proračunov OVSE se kopičijo finančne težave organizacije. Generalna sekretarka je dejala, da so se z dvostranskimi donacijami držav članic v preteklem letu izognili plačilni nesposobnosti. »To ni način, kako se vodi organizacija,« je bila kritična Schmidova. Ob tem je poudarila svetle plati OVSE, ki da pomaga članicam in je pomemben gradnik varnostne arhitekture, od katere imajo koristi ljudje na območju njenega delovanja. Takšno sporočilo so Lavrovu pošiljali tudi zunanji ministri, ki niso skoparili s kritikami kršitev mednarodnega prava in človekovih pravic ter helsinške sklepne listine o varnosti in sodelovanju v Evropi z rusko agresijo na Ukrajino. Opozarjali so, da bo organizacija v prihodnje še bolj potrebna.
Toda teh pozivov Lavrov ni slišal. Razen na začetku in med svojim govorom ni bil prisoten na plenarnem zasedanju. Ob robu zasedanja je imel dvostranska srečanja z armenskim, madžarskim in nazadnje še avstrijskim šefom diplomacije Alexandrom Schallenbergom, ki je v pogovoru ruskega sogovornika skušal prepričati, naj popusti pri blokadah.
Pozivi k ustavitvi vojne
»Ustavite to vojno (v Ukrajini), ki je tudi vojna zoper to organizacijo,« je na plenarnem zasedanju pred praznim stolom Lavrova govorila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. »Moč ni v tem, da se pokaže, kdo je močnejši, temveč v tem, da se konča trpljenje milijonov ljudi,« je dejal luksemburški minister Xavier Bettel. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je izpostavila, da OVSE potrebuje močno vodstvo, prihodnja predsedujoča država Malta pa predvidljiv proračun, s katerim bo lahko izvajala naloge OVSE.
Lavrov je med svojim nastopom kritiziral Zahod, češ da vodi hibridno vojno proti Rusiji, Evropski uniji pa očital, da je postala »agresivni politični projekt«. »Trenutno ni posebnih razlogov za optimizem. OVSE se v bistvu spreminja v privesek Nata in Evropske unije. Organizacija je, priznajmo si, na robu prepada. Postavlja se preprosto vprašanje: ali si je smiselno prizadevati za njeno oživitev?« je rekel Lavrov.
Ameriški zunanji minister Antony Blinken je še pred prihodom Lavrova odpotoval iz Skopja na Bližnji vzhod. Zaradi udeležbe Lavrova pa zasedanje bojkotirajo poljski, ukrajinski in baltski zunanji ministri.
