Na marylandskih gričih se bo danes spet pisala zgodovina. Na tristranskem srečanju ZDA, Japonske in Južne Koreje bo Joe Biden uresničeval dva cilja: zbližal bo svoji najtesnejši partnerici v južnem Pacifiku, s katerima imajo ZDA sklenjene ločene obrambne sporazume, ter nadgradil obstoječe varnostno partnerstvo v regiji.
ZDA bodo danes po letu 2015, ko so v Maryland k predsedniku Baracku Obami pripotovali voditelji Sveta za zalivsko sodelovanje, z japonskim premierjem Fumijem Kišido in južnokorejskim predsednikom Yoon Suk-yeolom prvič gostile tuje voditelje v Camp Davidu. V znani počitniški rezidenci ameriških predsednikov in protokolarnem prostoru, kjer se je odvijal del pogajanj bližnjevzhodnega mirovnega procesa, Dwight Eisenhower pa je nekaj let pred kubansko krizo gostil sovjetskega voditelja Nikito Hruščeva, se bo tokrat pisala ameriško-azijska zgodovina. Čeprav so se v tem formatu sestali že ob robu vrha Nata, bo današnje srečanje pomenilo krepko nadgradnjo dosedanjega tristranskega sodelovanja.
Z geopolitiko pogojeno
taljenje odnosov
Južna Koreja in Japonska imata napete odnose zaradi zgodovinskih vprašanj – japonske kolonialne zasedbe korejskega polotoka med letoma 1910 in 1945. Toda prav zaradi spremenjenih geopolitičnih okoliščin v zvezi z vse močnejšo Kitajsko in vse bolj nepredvidljivo Severno Korejo so se začeli taliti odnosi med državama, ki jih bremeni tudi 300 let star ozemeljski spor glede otočja Dokdo (južnokorejsko poimenovanje) oziroma Takešima (japonsko poimenovanje). Marca se je južnokorejski predsednik Yoon Suk-yeol mudil v Tokiu, kar je bil prvi obisk južnokorejskega voditelja po 12 letih, Kišida pa se je nato maja oglasil v Seulu.
Če bo reševanje problemov iz zgodovine terjalo še nekaj časa, pa sta oba voditelja že odpravila trgovinske spore, ki so bremenili odnose. Oba voditelja poskušata tudi spremeniti pogled ene nacije na drugo s tem, da se osredotočata na skupne varnostne izzive: soočanje s Kitajsko in Severno Korejo. Da so se časi res spremenili, se je pokazalo tudi ob nedavnem praznovanju južnokorejske neodvisnosti, ko obeležujejo osvoboditev izpod japonske kolonialne vladavine. Yoon Suk-yeol tokrat ni udrihal čez japonsko kolonialno obdobje, temveč je korejski boj za osvoboditev označil kot boj za demokracijo in vladavino prava. Japonsko je poimenoval kot partnerico in ocenil, da bodo uspeli pretekla vprašanja razrešiti, ko bosta državi stopili na skupno pot.
»Vrh poteka v času, ko sta naša regija in svet na preizkušnji zaradi geopolitičnega tekmovanja, podnebne krize, ruske vojne proti Ukrajini in jedrskih provokacij. Naše okrepljeno sodelovanje je del širših prizadevanj za oživitev, krepitev in povezovanje naših zavezništev in partnerstev – in v tem primeru za pomoč pri uresničevanju skupne vizije Indopacifika, ki je svoboden in odprt, uspešen, varen, odporen in povezan,« je pred tristranskim vrhom v Camp Davidu dejal ameriški zunanji minister Antony Blinken.
Krepitev obrambnega sodelovanja
Na vrhu naj bi dosegli dogovor o večjem tristranskem varnostnem sodelovanju. V realnem času naj bi začele vse tri države deliti obveščevalne podatke, vzpostavili naj bi neposredno telefonsko povezavo za primere kriz med oblastmi v Washingtonu, Tokiu in Seulu. Okrepljeno varnostno sodelovanje, ki gre že dlje časa v nos Kitajski, Severna Koreja pa bi utegnila vrh pospremiti z novo testno izstrelitvijo rakete dolgega dosega, bodo dodatno nadgradili z zavezo o rednih tristranskih srečanjih zunanjih in obrambnih ministrov. Skupne pobude bodo oblikovali še na področju izobraževanja in tehnologije.
Sprejeli naj bi tudi različne skupne izjave, v katerih se bodo obregnili ob severnokorejsko razvijanje balističnih in jedrskih raket ter se jasno izrekli proti širjenju jedrskega orožja, hkrati pa bodo kritizirali tudi kitajske poskuse spreminjanja statusa quo v Tajvanski ožini.
