Premier Viktor Orban je presenetil, ko je že prve dni madžarskega predsedovanja EU, začelo se je 1. julija, odpotoval na »mirovno misijo« v Kijev, Moskvo in Peking. V Bruslju so jezni, ker je to počel v imenu EU, a za to nima ne pristojnosti ne mandata. Poleg tega ustvarja vtis, da v EU in Natu ni enotnosti, to je, da članice EU in Nata različno gledajo na ukrajinsko vojno. Kršil je predvsem politiko EU, njeno prizadevanje za osamitev Rusije in Putina, ki je, kot je Orban zdaj dejal za nemški tednik Bild, »stoodstotno racionalen politik«.
Na poti iz Moskve v Peking je Orban sodeloval v Azerbajdžanu na konferenci Organizacije turških držav (OTD). Spet v imenu EU, spet si je to uzurpiral. In v OTD ima turški Ciper status opazovalca, tako da OTD daje legitimnost turškemu separatizmu na otoku, to pa je spet v nasprotju s politiko EU, katere del je grški Ciper.
V prihodnjih dneh se namerava Orban v ZDA srečati še s svojim velikim prijateljem Donaldom Trumpom, ki bi z izvolitvijo novembra okrepil njegov položaj v EU. Tudi zaradi te zelo verjetne spremembe na vrhu ZDA si madžarski premier že zdaj upa več, kot bi si sicer.
EU tuhta, kaj storiti
Orban zdaj le priznava, da v bistvu ni potoval v imenu EU. A še vedno govori o svoji mirovni misiji v Kijevu, Moskvi in Pekingu. Očitno pa je povsem spodletela. Nekaj dni zatem, ko je zapustil Kremelj, se je namreč nad Ukrajino usula ploha ruskih izstrelkov, ki so v ponedeljek zahtevali življenja 43 ljudi, tudi veliko otrok, en izstrelek je zadel tudi otroško bolnišnico. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je na ukrajinski televiziji dejal: »Orban je obiskal Kijev, potem pa, ne da bi o tem obvestil Ukrajino, odšel v Moskvo in na Kitajsko, da bi se, kot sam pravi, pogovarjal o premirju. Medtem je Putin napadel otroško bolnišnico, ukrajinske tovarne in ubil več deset ljudi. Tako bo Orban težko koga prepričal, da je Putin za mir.« Kuleba je še dejal, da so v Kijevu zelo jasno povedali Orbanu, da dogovarjanja o Ukrajini ne more biti brez Ukrajine in brez umika ruske vojske z ukrajinskega ozemlja.
Organizacija Good lobby se je proti Orbanu pritožila pri voditeljih EU, ker je v imenu evropskega sveta, čeprav za to nima pristojnosti, obiskal Kijev, Moskvo, Azerbajdžan in Peking. Zagrozila je s tožbo. Poljska vlada pa je v sredo zahtevala posvetovanje 27 veleposlanikov EU o Orbanovi turneji. Pojavile so se tudi zahteve, da bi bilo treba Madžarski odvzeti predsedovanje EU. Menda pa nobena država članica ni podprla takšne ideje.
EU preživela že druga problematična predsedovanja
Vloga predsedovanja EU od leta 2009 namreč sploh ni več pomembna, zdaj pa toliko manj, ker prihaja do menjave na ravni ključnih institucij, tako da pomembne teme stojijo. Glavno vlogo ima evropski svet, ki ima svojega predsednika – za zdaj še Belgijca Charlesa Michela. Na zunaj pa predstavlja EU visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko, to je Katalonec Josep Borrell. Poleg tega analitik dr. Marko Lovec, izredni profesor na katedri za mednarodne odnose pri FDV, pravi, da komisija in druge institucije EU lahko delujejo tudi mimo predsedujoče države.
»EU je že preživela predsedovanja problematičnih držav, nazadnje tudi naše v času Janše, kjer je bilo pred začetkom prav tako veliko drame, potem pa se je nadaljevalo po povsem ustaljenih tirih,« pravi Lovec. Predsedujoča država pa mora tesno sodelovati s komisijo in parlamentom. »Ker smo pravkar imeli volitve, novega parlamenta in komisije pa še ni, Madžarska pravzaprav nima veliko dela. Svojo vidnost želi povečevati z velikimi besedami in Orbanovimi potmi, ki pa nimajo prave povezave s pristojnostmi in vlogo predsedujoče države. Gre zgolj za predstavo za javnost,« meni Lovec.
Pismo iz Budimpešte za Bruselj
V torek je Orban poslal pismo predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu in kolegom voditeljem članic EU. V pismu je brez sleherne kritičnosti do agresorja zapisal, da po Putinu »čas ne dela za Ukrajino, ampak za rusko vojsko«, »izgube na ukrajinski strani pa so od 40.000 do 50.000 vojakov na mesec«. Ne poskuša pa oceniti ruskih izgub. Michelu in še prej Putinu je tudi dejal, da je v interesu EU, da se vrne v čase gospodarske prosperitete, ki bi jo omogočil mir. Prekinitev stikov med EU in Rusijo pa ne omogoča pogovorov o vzpostavitvi pogojev za mir. EU je Orban poskušal takole posvariti: »Če ne bo premirja, bomo v naslednjih dveh mesecih videli veliko bolj dramatične izgube in veliko bolj dramatični potek vojaških operacij kot doslej.« EU mora po Orbanu dati pobudo za mir, medtem ko so ZDA preveč zaposlene z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
Lovec takole pojasnjuje Orbanovo navezavo na Rusijo in Kitajsko: »Madžarska sedi na dveh stolih: potrebuje EU in Zahod, kjer poteka večina njene trgovine in investicij. Na drugi strani pa igra neke vrste trojanskega konja in v zameno za privilegirane posle s tretjimi državami (Kitajsko, Rusijo) blokira določene premike v EU. V madžarskem interesu je, da EU preživi, ker Madžarska brez EU za Rusijo in Kitajsko ne bi imela več takšne vrednosti. Na drugi strani pa si Orban želi šibko EU, da lahko paktira s tretjimi državami.« x
