Doslej Kitajska kot druga največja gospodarska sila sveta razen zadržanosti pri obsodbi Moskve in izražanju razumevanja za njene varnostne pomisleke, ni nakazala, da bi lahko postala rešilna bilka za rusko gospodarstvo. Vendarle ameriška administracija sedaj še močneje pritiska na Peking, naj ne postane obvod sankcijam Zahoda. Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan se je včeraj v Rimu sestal s članom politbiroja kitajske komunistične stranke Yangom Jiechijem. Podrobnosti pogovora sicer niso znane, a glede napovedi iz Washingtona pred srečanjem je jasno, da je je Sullivan Yanga opomnil, da bi Kitajska doživela hude posledice, če bi postala obvod za vzpostavljeni sankcijski režim proti Rusiji.
Kitajci iščejo ravnotežje
Kitajska se sicer sankcijskemu režimu zahoda se ni pridružila. Čemu torej ni Kitajska kot ta čas najtesnejša politična partnerica Rusije, takoj priskočila na pomoč Moskvi? Dr. Sašo Polanec to zadržanost Kitajske razlaga tako s precej manjšim pomenom ruskega gospodarstva oziroma trga za Kitajsko v primerjavi z Zahodnim kot tudi s pomisleki, da se ne bi pojavili kakšni novi ameriški ukrepi proti Kitajski, kot so se že v preteklosti. Tudi velika finančna izpostavljenost Kitajske do ameriškega trga je eden od dejavnikov zadržanosti.
»Kitajci si ne želijo dodatnih ameriških bremen. V Trumpovi dobi je prišlo do povišanja carin do Kitajske. Kitajci si ne želijo, da bi Američani delali kar koli, kar bi jim gospodarsko škodilo. Iščejo ravnotežje med tem, da imajo avtokratske sogovornike v Rusiji, ki jih sicer nimajo v Ameriki, vendar imajo tam vsaj gospodarske sogovornike. Rusi so za Kitajce omejeno pomembni, medtem ko so ZDA veliko bolj. Kitajci namreč držijo veliko ameriških terjatev,« različen pomen gospodarskih partnerjev Kitajske razlaga Polanec.
Zaradi vse večje izoliranosti Rusije in močno negativnih vplivov na njihovo gospodarstvo, se postavlja vprašanje, kako ali sploh bo Rusija uspela nadomestiti gospodarske vezi z Zahodom. V Rusiji napovedujejo, da bodo zaradi zahodnih sankcij postali samozadostni in da ne želijo več nikoli biti odvisni od Zahoda. Za Polanca so to le še ene prazne fraze Moskve, ki jih je možno slišati v zadnjih tednih. Težko si je namreč predstavljati, da bi Rusija lahko nadomestila visoko tehnološke proizvode Zahoda.
Evropski plin brez odjemalca
Za Rusijo so države EU daleč največji trgovinski partner, trgovinska menjava med EU in Rusijo je lani znašala 257 milijard evrov, medtem ko je trgovinska menjava med Rusijo in Kitajsko (za Moskvo je Peking največji posamičen trgovinski partner) dosegla 140 milijard dolarjev. Toda Rusija večji del svojega energetskega izvoza opravi v Evropsko unijo (lani je v EU izvozila 155 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina), medtem ko je prodaja energentov na Kitajsko predstavlja komaj dobro desetino evropskega trga (lani so na Kitajsko prodali 16,5 milijard kubičnih metrov plina).
Vendarle se bo kitajski trg zemeljskega plina za Rusijo v prihodnje okrepil. Februarja so namreč sklenili dogovor o izgradnji novega plinovoda med državama, čez katerega bo šele čez dve do tri leti steklo še dodatnih 10 milijard kubičnih metrov plina. Ker namerava EU po predlogih evropske komisije letos za dve tretjini zmanjšati odvisnost od ruskega plina, v Moskvi pa zatrjujejo, da se dogovarjajo z novimi odjemalci, se zaradi tesnih odnosov s Kitajsko postavlja vprašanje, ali bi lahko prav uradni Peking nadomestil evropski trg za energente ter seveda postal tudi obvod za sankcije Zahoda. Kot kažejo številke kapacitet edinega plinovoda »Moč Sibirje« proti Kitajski, ta na kratek rok ne more nadomestiti evropskih odjemalcev.
Cips ni nadomestilo za Swift
Kot ena od rešilnih bilk za Rusijo po izključitvi sedmih ruskih bank iz medbančnega transakcijskega sistema Swift, se omenja tudi vzporedni kitajski sistem CIPS. Polanec dvomi, da bi morebitno sodelovanje Rusije v tem sistemu zanje predstavljajo rešitev. »CIPS je preveč omejen,« pravi Polanec. Medtem ko je v sistem Swift namreč vključenih več kot 11.000 bank in finančnih institucij, je kitajski sistem CIPS omejen na 75 kitajskih bank in kitajsko tržišče. »Če bi v njem sodelovali, bi kvečjemu lahko zamejili svojo škodo, pa še to v zelo omejenem obsegu,« dodaja Polanec.
Ameriški mediji so sicer včeraj objavili novico, da naj bi Rusija Kitajsko zaprosila za vojaško pomoč. V Pekingu so to novico sicer ostro zanikali kot dezinformacijo.
