Relativno zatišje po nedeljski objavi sporne volilne zmage predsednika Nicolasa Madura v Venezueli ni trajalo dolgo. V ponedeljek so se do večera demonstracije privržencev opozicije razširile v dvajsetih od 23 zveznih držav. Skupno so našteli 187 protestov, ki so se mestoma sprevrgli v nasilje, to pa je zahtevalo najmanj šest življenj. Včeraj sta imela svoj shod v prestolnici napovedana tako predsednik Nicolas Maduro kot opozicijski predsedniški kandidat Edmundo Gonzalez ter voditeljica opozicije Maria Corina Machado, ki režim obtožujeta volilne prevare ter trdita, da imata v rokah trdne dokaze o Madurovem gladkem porazu.
Obglavljali Chavezove kipe
Ko je državna volilna komisija z nekaj zamude v noči na ponedeljek sporočila, da je Maduro dobil 51 odstotkov glasov, Gonzalez pa 44 odstotkov, so predsednikovi privrženci začeli na ulicah vihteti zastave in praznovati. Opozicija je bila previdna in ni takoj pozvala k protestom. Njeni privrženci pa so vseeno uprizorili udrihanje po ponvah in posodah z balkonov, kar je latinskoameriški način protestov, nato pa se spustili na ulice po vsej državi, zažigali plakate Madura in vpili »Svoboda!«. Nekateri so zažigali gume in blokirali ceste. Iz prestolnice Caracas so poročali, da so ljudje hodili kilometre daleč v center mesta, da bi protestirali pred predsedniško palačo Miraflores iz 19. stoletja. Policija je posredovala in uporabila solzivec, posredovale so tudi oblastne paravojaške enote.
El Pais je poročal, da so v najmanj treh mestih s kladivi podrli kipe Madurovega predhodnika Huga Chaveza, privrženca demokratičnega socializma, ki je bil precej priljubljen, a je bil tudi mentor Maduru, kar je slednjemu utrlo pot na čelo države po Chavezovi smrti leta 2013. Eno od bronastih glav s Chavezovega kipa so vlekli po mestu, z verigo privezano na motor, in ljudje so ploskali, ko je peljal mimo, navaja časnik. Na otoku Margarita so protestniki metali kamenje in molotovke, potem ko je policija streljala z gumijastimi naboji in solzivcem. Stranka Ljudska volja, ki je članica opozicijskega zavezništva, je včeraj sporočila, da so aretirali njenega nacionalnega koordinatorja Freddyja Superlana. V črno oblečeni moški naj bi ga stlačili v avtomobil in odpeljali. V mestu Ponto Fijo na severu pa so protestniki včeraj zažgali županov urad.
Kritiki Madura ne govorijo samo o volilni prevari, ampak nasploh o nujnosti menjave na čelu države, v kateri se živi zelo slabo kljub največjim znanim zalogam nafte na svetu in ki jo je od leta 2014 pod Madurom po podatkih OZN zapustilo 7,7 milijona ljudi, približno vsak četrti, vsak četrti od tistih, ki so ostali, pa razmišlja o odhodu.
Vojska ne kaže premikov
Opozicija trdi, da je zopet žrtev volilnih prevar. Zadnje predsedniške volitve leta 2018 je že bojkotirala z argumentom, da ne bodo poštene, in potem poskušala za začasnega predsednika do izvedbe poštenih volitev nastaviti Juana Guaidoja, predsednika parlamenta iz svojih vrst. Njegovo predsedniško funkcijo so priznale ZDA in Evropska unija, tudi Slovenija, vendar ta projekt opozicije ni uspel in je sčasoma zvodenel. Leta 2021 so EU in ZDA preklicale priznanje Guaidoja za predsednika, ta pa od leta 2023 živi na Floridi. Maduro je takrat pokazal svoje veščine političnega preživetja, v ponedeljek pa o protestih dejal: »Ta film smo že videli.« Dodal je, da je njegova zmaga preprečila državljansko vojno. Vojska mu, kolikor je videti, še naprej stoji ob strani.
Voditeljica opozicije Maria Corina Machado, ki bi sicer morala biti predsedniška kandidatka, a ji je sodišče v očitnem manevru režima to prepovedalo, pa trdi, da imajo tokrat neizpodbitne dokaze o volilni prevari oziroma o čisti zmagi Edmunda Gonzaleza. Opozicija je v nedeljo na volišča poslala na tisoče svojih članov, da bi spremljali preštevanje glasov. Trdi, da je oblast številnim to sicer onemogočila, da pa imajo rezultate s 73 odstotkov volišč. Ti po navedbah opozicije kažejo, da je Gonzalez dobil 6,2 milijona glasov, Maduro pa 2,7 milijona. Vse te podatke so naložili na spletno stran. »Zmagali smo in ves svet to ve,« pravi Maria Corina Machado.
Slovenija za preglednost volilnega procesa
Svet se je odzval različno. Maduru so zavezniki od Moskve in Pekinga do Havane čestitali. Kitajski predsednik Xi Jinping je v čestitki dejal, da bodo vedno podpirali venezuelsko branjenje suverenosti in nasprotovanje tujemu vplivu. V nekaterih državah, denimo v ZDA in devetih latinskoameriških, so zadržani in pozivajo k objavi podrobnih rezultatov štetja. V Venezueli sicer glasujejo elektronsko, tako da aparat pošlje oddani glas na volilno komisijo, a hkrati izda pisno potrdilo, in ta potem preštejejo na volišču. Kritiki venezuelskega predsednika, kot je argentinski predsednik Javier Milei, pa odkrito govorijo o prevari. Slovensko zunanje ministrstvo je včeraj Venezuelo pozvalo k preglednosti volilnega procesa in spoštovanju volje ljudstva.
Obtožbe o napadu iz Severne Makedonije
Venezuelski generalni javni tožilec je sprožil preiskavo domnevne vpletenosti opozicijske voditeljice Marie Corine Machado in še dveh vidnih članov opozicije v računalniški vdor v sistem državne volilne komisije. Trdi, da se je napad zgodil iz Severne Makedonije in da so z njim poskušali prirediti volilne izide ter povzročili zamudo pri preštevanju glasov. Makedonski minister za digitalno preobrazbo Stefan Andoloski je dejal, da bodo obtožbe preiskali in zagotovili, da nihče ne bo po krivem obtožen brez dokazov, in da se ne vpletajo v notranjepolitične boje avtoritarnega režima, ki je že leta na oblasti v Venezueli. Severna Makedonija je sicer leta 2016 v ameriški volilni kampanji postala znana kot center izvora lažnih novic v korist Donaldu Trumpu.
