Razmeroma novi laburistični premier (od 5. julija, manj kot tri mesece) Keir Starmer je v sredo pred odhodom na sedež Evropske unije rekel nekaj, kar ponavlja, odkar je začel obiskovati prestolnice (do zdaj je bil v Berlinu, Parizu, Rimu in Dublinu), namreč da si želi ponastavitev (resetiranje) britanskih odnosov z EU in tega, da bi »brexitska leta pustili za seboj«. Ponavlja, skoraj kot molitev, tudi to, da ponastavitev ne pomeni preklica brexita ali vrnitve na skupni trg in v carinsko unijo. Za to misijo izboljšanja odnosov z EU si je v sredo vzel manj kot 24 ur časa. V Bruslju se je srečal s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom evropskega sveta Charlesom Michelom, predsednico evropskega parlamenta Roberto Metsola in drugimi.

Mobilnost mladih kot pogoj EU za druge dogovore

»Britanija je nedvomno močnejša, ko sodeluje s svojimi najbližjimi mednarodnimi partnerji. To še nikoli ni bilo pomembnejše, saj vojne, konflikti in negotovost trkajo na vrata Evrope. S temi izzivi se bomo lahko spopadli le, če jim bomo dali skupno težo. Zato sem tako odločen, da brexitska leta pustimo za seboj in vzpostavimo bolj pragmatične in zrele odnose z EU,« je pred obiskom v Bruslju dejal Starmer. Obe strani pa kljub novi toplini v medsebojnih odnosih, ki so jih brexit in konservativne vlade štirih premierjev zapored hudo načeli, priznavata, da bodo za ponastavitev odnosov potrebna »težka pogajanja«.

Starmer je na primer dejal, da ne načrtuje programa za mobilnost mladih. Tako je zavrnil med mladimi na Otoku in v EU zelo priljubljen predlog evropske komisije, po katerem bi državljani EU, stari od 18 do 30 let, lahko do štiri leta živeli in delali ali študirali v Britaniji, enako pa britanski državljani enake starosti v članicah EU. Starmerjev obisk v Bruslju naj bi potrdil oceno, da je sprejem tega predloga EU, morda v kakšni drugi obliki, za Unijo pogoj za dogovore na vseh drugih področjih. Britanski pristanek na mobilnost mladih, ki jo ima EU za nekaj enostavno izvedljivega, naj bi bila britanska gesta dobre volje, po kateri bi lažje našli skupni jezik o drugih zadevah, od ribištva do problemov, povezanih z migranti.

Na mizi je tudi azilni sporazum

Ursula von der Leyen naj bi od Starmerja zahtevala tudi odgovor na vprašanje, ali bi Britanija pristala na nov sporazum z EU o azilu, ki bi začel veljati z letom 2026, po katerem bi vse članice EU in Britanija pristale na naselitev določenega števila azilantov. Skupno število naj bi bilo 30.000 na leto. Nič od tega ni bilo slišati na tiskovni konferenci Starmerja in von der Leynove. Veliko besed o pomenu medsebojnih odnosov, pa nič o tem, kako se bodo razvijali. Bila je kot sendvič brez salame.

Zaradi poznega Starmerjevega prihoda v Bruselj tako še ni mogoče reči kaj več kot to, da gre za začetek razprave o tem, kako si obe strani zamišljata izboljšanje odnosov. Starmerjev obisk je bil prolog v nanizanko srečanj o podrobnostih, katere zaključna epizoda naj bi bilo vrhunsko srečanje Britanije in EU v prvi polovici prihodnjega leta.

Brexitski virus je prinesel veliko škodo

Ponastavitev odnosov med Britanijo in EU naj bi sledila vsemu, kar je sledilo brexitu, ki je bil za Britanijo izredno škodljiv politični in ekonomski virus. Otočanom ga je vsilila in na referendumu leta 2016 uspešno prodala desnica oziroma konservativna stranka. Po najnovejših izračunih poučenih bo do leta 2035 britansko ekonomijo oropal za 371 milijard evrov. Politične škode ni mogoče meriti s številkami, a tudi ta je zelo velika.

Vseeno brexit ostaja sveta krava britanske politike, politični bavbav. Zelo previden »protivirusni« pobrexitski program premierja Starmerja, ki je bil pred referendumom proti brexitu in pred dejanskim brexitom za reprizo referenduma, ostaja zelo splošen. Zato je pod vse večjim pritiskom, naj ponudi podrobnosti ponastavitve odnosov z EU. Opozicijski konservativci pa mu že očitajo, da je njegov dejanski načrt preklic brexita.