Po petih letih vodenja petmilijonske Nove Zelandije je nepričakovano odstopila 42-letna laburistična premierka Jacinda Ardern. Konec tedna bodo laburisti, ki imajo v predstavniškem domu 65 od 120 poslancev, izbrali novega voditelja stranke in s tem novega predsednika vlade.
Za odstop se je odločila s težkim srcem. Dejala je, da nima dovolj »energije« za opravljanje tako zahtevnega dela, ki ga je sicer rada opravljala, saj se ob njem počuti izpolnjeno. Najbrž je pravi razlog za odstop vse slabša gospodarska situacija in ankete v zadnjem letu dni, po katerih naj bi na parlamentarnih volitvah oktobra letos zmagala desničarska Nacionalna stranka. Še oktobra 2020 so na volitvah, ki so na Novi Zelandiji na tri leta, njeni laburisti premagali »nacionaliste« z 48 odstotki proti 34.
Izbruh vulkana in
teroristični napad
Leta 2017 je sicer največ glasov dobila Nacionalna stranka, a je pristala v opoziciji, ker je manjšinsko vlado skupaj z Zelenimi sestavila povsem nova voditeljica laburistov Ardernova, ki so ji pred volitvami vsi napovedovali hud poraz. S 37 leti je postala najmlajša premierka v zgodovini.
Leta 2018 je rodila otroka, potem pa se je naslednje leto, torej še pred pandemijo, z dvema tragedijama začelo za Novo Zelandijo najtežje obdobje po letu 1945. Najprej je marca 2019 prišlo do pokola v dveh džamijah v Christchurchu, v katerem je izgubilo življenje 51 ljudi, decembra pa do izbruha vulkana vzhodno od Severnega otoka, takrat je umrlo 22 ljudi. Obakrat se je Ardernova izkazala z empatijo, po streljanju v Christchurchu tudi tako, da je močno omejila prodajo orožja. V času pandemije pa je za dve leti tako rekoč zaprla meje, kar je močno prizadelo turizem.
V zadnjem letu jo vse bolj obtožujejo, da je kriva za gospodarske težave, tudi zato, ker ni naklonjena črpanju nafte. Neuspešna naj bi bila tudi v boju proti kriminalu. Po različnih ocenah je na Novi Zelandiji od 8000 do 30.000 pripadnikov uličnih tolp. Večinoma gre za Maore (k staroselcem, ki so veliko bolj kot avstralski Aboridžini vključeni v zahodno družbo, se prišteva 15 odstotkov Novozelandcev). Zlasti lani je bilo kar nekaj strelskih obračunov med tolpami, ki služijo s prekupčevanjem z metamfetaminom. Medtem ko hoče Ardernova izkoreniniti globlje vzroke za vključevanje v tolpe, pa hoče Nacionalna stranka prepovedati predvsem zunanja znamenja pripadnosti.
Grožnje Pekinga, da bo zaprl trg
Drug velik problem za Ardernovo so bili odnosi s Kitajsko, kamor se steka 30 odstotkov novozelandskega izvoza, predvsem mlečni izdelki in meso. Majhna Nova Zelandija se zdi precej nemočna proti grožnjam Pekinga, da bo zaprl kitajski trg. Kljub temu Ardernova ni dovolila Huaweijevega omrežja 5G in je s posebnim zakonom prepovedala investicije, ki bi ogrozile nacionalno varnost, novozelandskim političnim strankam pa prepovedala donacije iz tujine (torej Kitajske).
Krepila je obrambo države in varnostno-obveščevalno dejavnost. Hkrati je njena vlada kritizirala kitajsko politiko v Hongkongu in Xinjiangu. Novozelandskim izvoznikom pa po tihem priporočala, naj se usmerijo na druge trge. Nacionalna stranka, ki bi lahko jeseni prevzela oblast, je veliko bolj popustljiva do Kitajske. Pravzaprav so tej desni stranki gospodarski interesi pomembnejši od nacionalne varnosti. Odgovorni za zunanjo politiko v njihovi vladi v senci je nedavno dejal, da gre v Xinjiangu za problem terorizma.
