Predvolilna kampanja pred referendumom in predsedniškimi volitvami, ki bodo potekali ta konec tedna, se v Moldaviji krepi, prav tako pa tudi ruske dezinformacijske kampanje, s katerimi se država sicer sooča že več let.
Na referendumu bodo ljudje glasovali o članstvu države v EU. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah naj bi to podpirali kar dve tretjini prebivalstva. S tem vpisom želijo sicer v razmeroma notranjepolitično stabilni državi, ki se že desetletja sooča s prorusko secesijsko Pridnestrsko republiko in nasploh tudi s proruskimi političnimi silami, utrditi začrtano pot. Potem ko je Moldavija lanskega decembra dobila zeleno luč za začetek pogajanj z EU, je po svoje referendum pred dnevi z obiskom v Kišinjevu podprla tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.
Investicijski načrt pred referendumom
Med svojim obiskom je najavila triletno gospodarsko in predpristopno pomoč za Moldavijo v vrednosti 1,8 milijarde evrov. Gre za nov investicijski načrt EU za Moldavijo, ki je podoben tistemu, ki ga je EU sprejela za zahodni Balkan. Pomoč EU se bo stekala v projekte gradnje bolnišnic, obnove šol, izboljšanja prometnih povezav v državi, krepitve energetske infrastrukture in storitev javnega sektorja. Ob tem, da bi prebivalstvo tako videlo koristi od vključevanja v evropsko družino že krepko pred vključitvijo, naj bi državi na tak način zagotovili tudi boljšo osnovo za nadaljnjo gospodarsko rast.
Referendum o EU bo potekal sočasno s prvim krogom predsedniških volitev, na katerem se za nov mandat poteguje aktualna proevropska predsednica Maia Sandu z desetimi protikandidati. Vsaj v prvem krogu se Sandujevi obeta jasna zmaga, saj ji javnomnenjske raziskave zdaj napovedujejo okoli šestintrideset odstotkov dobljenih glasov. V zelo verjetnem drugem krogu naj bi se proevropska političarka, ki Rusijo razume kot največjo grožnjo Evropi, pomerila z nekdanjim državnim tožilcem Aleksandrom Stoianoglom. Tega kot kandidata Rusiji naklonjene stranke socialistov podpira dobrih deset odstotkov prebivalstva, Sandujeva pa ga je leta 2021 odpustila, ker naj bi zelo nerad preganjal korupcijo.
Previdna predsednica
Stoianoglo je sicer proevropsko usmerjen politik, ki je v preteklih mesecih rusko prisotnost na Krimu in v Donecku ter Lugansku označil za nezakonito okupacijo, po drugi strani pa se zavzema tudi za dobre odnose z Moskvo. Proevropski poti Moldavije ne nasprotujejo niti v opozicijski socialistični stranki, kjer pa Sandujevi očitajo, da sočasni razpis referenduma s predsedniškimi volitvami izkorišča za to, da bi dobila še drugi mandat. Napetosti v Moldaviji so ta čas na vrhuncu, kar se je pokazalo tudi pred dnevi, ko se je Sandujeva izognila televizijskemu predvolilnemu soočenju s Stoianoglojem in drugimi najpomembnejšimi kandidati. Ni se hotela soočiti z »nelegitimnimi kandidati«, je pojasnjevala. Kako bi se utegnili glasovi porazdeliti v drugem krogu volitev zaradi nezadovoljstva s Sandujevo med deli prebivalstva, je ta čas povsem odprto.
Država je sicer soočena z močnimi ruskimi dezinformacijskimi kampanjami. Del njih odkrito izvira iz omrežja proruskega oligarha Ilana Šora, ki se je po lanski obsodbi za krajo milijarde dolarjev iz moldavskih bank zatekel v Rusijo. Po poročanju moldavskih tajnih služb naj bi Rusija v dezinformacijske kampanje vložila sto milijonov dolarjev, oligarh Šor pa je primaknil še 15 milijonov, s katerimi naj bi poskusil pred glasovanjem podkupiti okoli 130.000 Moldavcev. Tudi evropski parlament je minuli teden obsodil te operacije in Rusijo pozval k spoštovanju moldavske neodvisnosti. V Moldaviji so minule dni izvedli več hišnih preiskav pri ljudeh v Šorovem omrežju, onemogočili pa so tudi dostop do njegovega profila na telegramu.
