Ameriška vojaška pomoč Ukrajini je v zadnjem času postajala polemična politična tema v Washingtonu, dodatno pa jo je pod vprašaj postavila torkova odstavitev Kevina McCarthyja s položaja predsednika predstavniškega doma kongresa. Tam imajo zdaj začasno vodstvo, pod katerim poslanci ne morejo sprejemati zakonodajnih odločitev, in to v času, ko Bela hiša poziva kongres k hitri odobritvi nadaljnjega paketa pomoči Ukrajini, sicer bo denarja zmanjkalo.
Ko bo novi predsednik predstavniškega doma znan, bo veliko odvisno tudi od njega ali nje, saj bo lahko usmerjal zakonske predloge. Zato bodo v Kijevu in zavezniških državah zelo pozorni na to, ali bo tudi naslednik McCarthyja naklonjen pomoči Ukrajini. Kandidaturo sta že napovedala vodja republikanske večine Steve Scalise in predsedujoči odboru za pravosodje Jim Jordan, eden najostrejših kritikov predsednika Joeja Bidna. Prvi velja za naklonjenega vojaški pomoči Ukrajini, drugi je že napovedal, da bi jo blokiral. Verjetno se bodo pojavili še drugi kandidati, prvo glasovanje pa je napovedano v sredo.
Dno soda se zdaj vidi
ZDA so Ukrajini od začetka vojne poslale za 75 milijard dolarjev vojaške, človekoljubne in finančne pomoči, kamor ni všteta posredna pomoč prek zaveznic, ocenjuje nemški ekonomski inštitut Kiel. Od tega zneska je šlo 46,6 milijarde dolarjev za vojaško pomoč. Julija je demokratski predsednik Joe Biden kongres zaprosil za dodatnih 24 milijard, a doslej ta prošnja ni bila uslišana, niti delno ne.
ZDA imajo tako na voljo še približno 5,4 milijarde dolarjev za orožje in drugo vojaško pomoč Ukrajini, kar bi ob sedanjem tempu pošiljanja zadoščalo za nekaj mesecev, pravijo predstavniki Pentagona. »Imamo dovolj sredstev, da še za malce dlje zadostimo bojnim potrebam Ukrajine, toda kongres mora ukrepati, da ne bodo nastale motnje v dostavi pomoči,« je dejal tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost John Kirby. Medtem je že prazna ločena ameriška vreča za dolgoročnejše posodabljanje ukrajinske vojske in približevanje standardom zveze Nato.
Verjetno je največji izziv strelivo, predvsem topniške granate, ki jih Ukrajina dnevno izstreli več tisoč, največ pa jih dostavljajo ZDA. Njihov osip bi predstavljal veliko težavo za ukrajinsko vojsko. Nekaj jih še imajo evropske zaveznice, a vodja Natovega vojaškega odbora Rob Bauer je bil na varšavskem varnostnem forumu v teh dneh neposreden. »Dno soda se zdaj vidi,« je dejal v pozivu vsem članicam, naj pospešijo proizvodnjo.
Pozivi Bele hiše k ukrepanju
Vojaški pomoči Ukrajini je sicer naklonjena večina v kongresu, a jo sestavljajo poslanci obeh strank, kar bo zahtevalo njuno sodelovanje, medtem ko ji nasprotuje zlasti del republikanskih poslancev, tudi tisti, ki so v torek skupaj z demokrati z 216 glasovi proti 210 izglasovali odstavitev McCarthyja.
Razlog za ta njihov manever, ki ga je vodil floridski kongresnik Matt Gaetz, je tudi McCarthyjev kompromis, s katerim je v soboto omogočil nadaljnje delo zvezne vlade s sprejemom začasnega financiranja. Iz tega kompromisa je sicer izločil dodatno pomoč Ukrajini. V Washingtonu se ugiba, da je morda z Bidnom dosegel skrivni dogovor o ločenem potrjevanju te pomoči, a to je z njegovo odstavitvijo postalo brezpredmetno. Bidnova Bela hiša zdaj poziva poslance, naj čim prej izvolijo novega predsednika predstavniškega doma, da jo bodo lahko potrdili.
Michal Cord, podsekretar na obrambnem ministrstvu, je prejšnji teden v pismu kongresnim voditeljem navedel, da bi nezmožnost pravočasne nabave in dostave (orožja) lahko spodkopala ključne ukrajinske operacije za osvojitev dodatnega ozemlja oziroma obrambo pred mogočo bodočo rusko ofenzivo. Dodal je, da sta dodatno strelivo in protizračna obramba nujno potrebna. Uslišanje teh pozivov bo zdaj tudi v rokah še neznanega McCarthyjevega naslednika.
