Dosedanji italijanski premier Mario Draghi v sredo zvečer po sedem urni razpravi v senatu ni dobil širše podpore, ki jo je zahteval za nadaljnje vodenje vlade nacionalne enotnosti. To pomeni, da je odprta pot za predčasne volitve, ki bi bile lahko že oktobra. Na njih bi po anketah največ glasov dobili skrajno desni Bratje Italije. Vendar Draghi danes še ni odstopil. Danes bodo o zaupnici njegovi vladi glasovali še v predstavniškem domu.
Kar tri od štirih največjih strank, vse štiri so vladne, se glasovanja v senatu o zaupnici niso udeležile. Najbrž je Draghi pričakoval, da ga bosta poleg levosredinske Demokratske stranke in sredinskih strank podprli obe desni vladni stranki, Liga Mattea Salvinija in Naprej Italija Silvia Berlusconija, kar pa se ni zgodilo. Za populistično Gibanje petih zvezd, ki je zmagalo na zadnjih parlamentarnih volitvah (2018), je bilo pričakovati, da ne bo glasovalo za zaupnico. Voditelj Petih zvezd Giuseppe Conte je namreč prejšnji teden od Draghija zaman zahteval več socialnih izdatkov, že prej pa se ni strinjal z italijanskimi pošiljkami orožja Ukrajini.
Premier je hotel nov dogovor
Draghi je sicer dopoldne v svojem polurnem govoru senatu postavil pogoje za to, da še naprej, do rednih parlamentarnih volitev spomladi 2023, vodi vlado. Torej je hotel rešiti svojo vlado, a ne za vsako ceno. Še prejšnji teden pa je ponudil odstop, ker je izgubil podporo Petih zvezd, a ga je predsednik Sergio Mattarella zavrnil. Ker pa je imel Draghi, ki je nestrankarski politik z izjemno avtoriteto in karizmo, do prejšnjega tedna podporo med skoraj vsemi parlamentarnimi strankami, bi lahko vladal tudi brez Petih zvezd.
V sredo dopoldne je pred senatorji v resnici preklical svoj odstop rekoč, da ni mogoče spregledati zahteve mnogih Italijanov, naj njegova koalicija ostane na oblasti. Med drugim ga je prosilo, naj ne odstopi 2000 županov, sindikati, 250 gospodarstvenikov, športniki in zdravstveni delavci, ki so ga povzdignili v »junaka pandemije«. Zdaj se je v senatu zavzel za nov vladni dogovor in izpostavil je uspehe svoje koalicije, na primer v boju proti covidu ter na gospodarskem in socialnem področju.
Poudaril je, da so ti uspehi rezultat sodelovanja velike večine parlamentarnih strank v zadnjih 17 mesecih. A zdaj je hotel še večjo enotnost vladnih strank, da bi pod njegovim vodstvom v teh vsestransko kriznih časih še naprej odločno podpirale Ukrajino, ostale zveste evroatlantskim povezavam, uresničile še nekatere druge cilje socialne politike, tudi z davčno reformo, hkrati pa še bolj kot doslej povečale konkurenčnost italijanskega gospodarstva in diverzificirale preskrbo z energijo oziroma si prizadevale za energetsko neodvisnost. Svoj govor je končal z besedami: »Za vse to potrebujemo enotnost in ne samo navidezne zaupnice. Če sem danes stopil pred vas, sem to storil izključno na zahtevo državljanov.«
Cena Draghijevega odhoda
Draghijev odhod z mesta predsednika vlade bi vodil do predčasnih volitev, na katerih pa bi po anketah tik pred levosredinsko Demokratsko stranko z okoli 24 odstotka glasov zmagala postfašistična stranka Bratov Italije, ki jo očitno pametno v opoziciji zadržuje njena voditeljica Giorgia Meloni. Tako bi lahko po volitvah Melonijeva kot premierka sestavila vlado s sicer vse šibkejšo Salvinijevo Ligo in Berlusconijevo Naprej Italijo. Italija pa bi brez preudarnega Draghija lahko izgubila zaupanje posojilodajalcev. Najbrž tudi ne bi nadaljevala z reformami in pametnim proračunom za leto 2023.
Naša soseda, katere javni dolg dosega 135 odstotkov BDP-ja, bo sicer od vseh članic EU prejela največ iz sklada za gospodarsko okrevanje po covidu, to je okoli 200 milijard evrov, a za to mora izvajati reforme. Skratka, odhod Draghija z oblasti bi Italijo zelo verjetno pahnil v novo hudo dolžniško krizo, ki bi imela posledice za vso evrsko območje.
