Ruski predsednik Vladimir Putin danes praznuje 72. rojstni dan. Med prvimi, ki so mu javno čestitali, je bil ultra nacionalistični ruski ideolog Aleksander Dugin. Ta je na telegramu zapisal: »Bog, ohrani carja!«

Putin rojstni dan že enaindvajsetič praznuje na čelu države, medtem ko je od maja 2008 do maja 2012 zaradi ustavnih razlogov naredil premor na položaju premierja. Zaradi dolgoletnih izkušenj so v Putinovem kabinetu že zelo dobro pripravljeni na praznovanje. »Kot prejšnja leta bo predsednik tudi tokrat svoj rojstni dan preživel delovno,« pišejo pri ruski tiskovni agenciji TASS. »Zjutraj bo Putin prejel čestitke tujih voditeljev v obliki telegramov in telefonskih klicev. V prvi polovici dneva bo imel več zasebnih sestankov. Zvečer pa se bo Putin srečal z voditelji držav Skupnosti neodvisnih držav (SND), ki se zbirajo v Moskvi pred jutrišnjim vrhom.«

Putin svojega rojstnega dne v javnosti ne izpostavlja pretirano. »Rojstni dan imam, ni državni praznik,« pravi dolgoletni voditelj Rusije. »Zdi se mi nespoštljivo pretiravati z njegovo pomembnostjo.« Pri agenciji TASS ob tem dodajajo, da bo dan izkoristil tudi za praznovanje s prijatelji in družino, v tradicijo pa se je razvilo tudi srečanje z voditelji SND. Slednje je hkrati priložnost, da se voditelji Rusiji naklonjenih držav z darili poklonijo Putinu.

Med najslavnejša darila sodi traktor, ki ga je leta 2022 Putinu poklonil beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Traktor se je slavno znašel tudi v evrovizijski pesmi hrvaške zasedbe Let 3 Mama ŠČ!. Leta 2017 je odmevalo darilo turkmenistanskega predsednika Gurbangulija Berdimuhamedov, ki je Putinu podaril pasjega mladička. Bolj kot darilo je tedaj za pozornost poskrbel prijem, s katerim je Berdimuhamedov držal psa. V javnosti se je ugibalo, da nad prijemom ni bil navdušen niti Putin, saj se iz posnetkov zdi, kot da hiti psičku na pomoč. Izstopal je tudi nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je ruskemu predsedniku podaril ročno vezeno odejo, ki prikazuje Putina in Berlusconija z ozadjem znamenitosti Rusije in Italije.

Od Leningrada prek Dresdna do Moskve

Vladimir Vladimirovič Putin se je rodil 7. oktobra 1952 v Leningradu (današnji Sankt Peterburg). Njegov oče, Vladimir Spiridonovič Putin, je služil v sovjetski mornarici, medtem ko je njegova mati, Marija Ivanovna Putina, delala v tovarni. Šport je bil velik del njegove mladosti, zlasti judo. Leta 1975 je na Državni univerzi v Leningradu diplomiral iz prava.

Vladimir Putin at the Age of 5 with Maria Ivanova. USSR, July, 1958 pic.twitter.com/aeyO0vbMVk

— Undiscovered History (@HistoryUnd) October 2, 2024

Po diplomi se je pridružil sovjetski obveščevalni službi KGB. Kot agent je bil nameščen v Vzhodni Nemčiji od leta 1985 do 1990 v mestu Dresden. Tam je opravljal naloge, povezane z nadzorom in vzdrževanjem stikov z vzhodnonemškimi varnostnimi službami. V tem obdobju je pridobil pomembne izkušnje na področju obveščevalnih operacij, po padcu Berlinskega zidu in propadu komunističnega režima v Vzhodni Nemčiji pa se je vrnil v Leningrad. Tam je vstopil v lokalno politiko. Delal je kot svetovalec in pomočnik tedanjega župana Anatolija Sobčaka, ki je bil eden od reformistov postsovjetske Rusije. Putin je postal ključna osebnost v mestni administraciji, stkal pa je tudi vezi z vplivnimi ljudmi v ruski politiki in gospodarstvu.

Leta 1996 se je preselil v Moskvo, kjer je začel delati za administracijo takratnega predsednika Borisa Jelcina in pričel nagel politični vzpon. Leta 1998 je postal direktor Zvezne varnostne službe (FSB), sicer naslednice KGB, in tajnik Varnostnega sveta Ruske federacije. Avgusta 1999 ga je Jelcin imenoval za premierja Ruske federacije.

Ko je 31. decembra 1999 Jelcin odstopil, je Putin postal vršilec dolžnosti predsednika države. Leta 2000 je z veliko večino zmagal na predsedniških volitvah. Njegov prvi mandat je zaznamovala konsolidacija oblasti in krepitvijo vloge države v gospodarstvu. Pod njegovo taktirko je Moskva uspela vzpostaviti trden nadzor nad separatistično regijo Čečlenijo. Številni neodvisni mediji so bili zaprti zaprti ali pa prišli pod strog nadzor države. Zmanjšal je vpliv oligarhov, za krepitev gospodarstva in finančno stabilizacijo države pa se je oprl na povečane prihodke od nafte in plina. vseskozi si je tudi prizadeval povrniti ruski vpliv na mednarodnem prizorišču.

Invazija Ukrajine je bila kaplja čez rob

V drugem mandatu je nadaljeval z utrjevanjem svoje oblasti in centralizacijo moči. Zaradi ustavnih omejitev se ni mogel potegovati za tretji zaporedni mandat leta 2008, zato je predsedniško funkcijo predal Dmitriju Medvedjevu, sam pa se preselil na položaj premierja. Kljub temu niti za hip ni bilo dvoma, kdo ima še naprej v rokah vzvode oblasti v Rusiji. 

Leta 2012 se je vrnil na položaj predsednika. Po zaslugi ustavnih sprememb pa je od tedaj lahko užival šestletne mandate. Njegova vrnitev na predsedniški položaj so sicer spremljali množični protesti v Moskvi in drugih mestih.  Opozicija ga je obtoževala volilnih prevar in zatiranja demokratičnih svoboščin. 

Čeprav ruski tanki v času vladavine Vladimirja Putina pravzaprav niso počivali, je njegova najbolj drzna poteza sledila leta 2014, ko si je Rusija priključila Krim. Leta 2015 je z vojaško podporo prišel na pomoč tudi režimu sirskega predsednika Bašarja al-Asada. Putin je vzpostavil tesne odnose s Kitajsko, Iranom in drugimi državami, ki so imele interes nasprotovati vplivu Zahoda.

Priključitev Krima je februarja 2022 še nadgradil z invazijo na Ukrajino. Poteza je sprožila mednarodno obsodbo in vrsto sankcij proti ruskemu gospodarstvu, osebno Putinu in njegovim tesnim sodelavcem. Vojna je v Ukrajini povzročila humanitarno krizo, Rusijo pa je močno izolirala na svetovnem političnem prizorišču.

Radioaktiven čaj in padci skozi okno

Putinovo vodenje Rusije je povezano tudi s številnimi politično motiviranimi umori. Bil je čas, ko je vsak Putinov kritik, tudi če je pobegnil na Zahod, moral dvakrat premisliti ali ima v skodelici čaj ali radioaktivni izotop. V zadnjem času so postali popularni padci skozi okna. Skesani voditelj najemniške vojske Wagner Jevgenij Prigožin pa je le kratek čas po zaustavljenem vojaškem maršu na Moskvo z letalom padel z neba. Putin je imel tudi polne roke z zapiranjem opozicijskih voditeljev, med drugim Alekseja Navalnega, ki ga je leta 2020 dal zastrupiti z živčnim strupom novičok. V Nemčiji so mu uspeli rešiti življenje, leta 2024 pa je Navalni umrl v sumljivih okoliščinah v sibirski kaznilnici.

Putin je z novimi ustavnimi spremembami leta 2020 uspel še podaljšati svojo vladavino. Trenutni mandat se mu izteče leta 2030.