Vse se enkrat zgodi prvič. Britanci vse do leta 1992 niso vedeli niti tega, kdo vodi njihove varnostno-obveščevalne službe, kot sta MI5, ki vohuni doma, in »Bondova« MI6, ki vohuni po svetu. Zdaj pa se je aktualni direktor MI5 Ken McCallum v torek na univerzi Standford v Kaliforniji udeležil prvega javnega foruma šefov varnostnih služb – petih oči, kot rečejo dolgoletnemu obveščevalnemu zavezništvu petih držav. Začele so ga leta 1946 ZDA in Britanija. Leta 1948 se jim je pridružila Kanada, leta 1956 pa Avstralija in Nova Zelandija.
Izrael, Singapur, Južna Koreja in Japonska so bile potencialne članice, pa to niso postale, čeprav sodelujejo s petimi očmi. Na šest oči bi se lahko povečale leta 2009, ko so ZDA predlagale vključitev Francije. Tedanji francoski predsednik Nicholas Sarkozy je zahteval povsem enak položaj v zavezništvu, vključno s sklenitvijo »sporazuma o nevohunjenju« – članice naj namreč ne bi vohunile med seboj, kar je del uradnega sporazuma pa tudi džentelmenski dogovor (znano je, da Britanija ZDA dovoli vohuniti v Britaniji). CIA in tedanji ameriški predsednik Barack Obama sta zavrnila to francosko zahtevo, Francija pa sodelovanje.
MI5, FBI, NZSIS, CSIS, ASIO
Na forumu so poleg direktorja britanske MI5 sodelovali direktorji ameriške FBI, gostiteljice srečanja, kanadske CSIS, novozelandske NZSIS in avstralske ASIO. Prvi javni pogovor vohunskih šefov petih oči je povezovala nekdanja ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice. Direktor FBI Christopher Wray je poudaril, da je njihovo precedenčno prvo skupno javno srečanje posledica precedenčne grožnje, ki da jo za inovacije predstavlja kitajska vlada.
Vsi so opozarjali na grožnje tujih držav podjetjem v njihovih državah, daleč najbolj na tiste iz Kitajske, ki ji je šef avstralske varnostno-obveščevalne organizacije ASIO Mike Burgess pripisal stalno vztrajno krajo. »Vse države iščejo skrivnosti in strateško prednost, vendar ravnanje, o katerem tukaj govorimo, presega tradicionalno vohunjenje. Kitajska vlada stalno in vztrajno prefinjeno krade intelektualno lastnino in pridobiva strokovno znanje. To je brez primere v človeški zgodovini,« je trdil Burgess. Navedel je primer, ko je kitajski vladni uslužbenec s pretvezo namestil prek USB-ključa vohunsko opremo na računalnik uslužbenca avstralskega podjetja, ki je razvijalo tehnologijo zaznavanja gibanja, ta pa se je potem pojavila na trgu prek kitajskega državnega podjetja, ki je spodkopalo avstralsko. Forum naj bi pripravili ravno za ozaveščanje o kitajski grožnji. ki naj bi se osredotočala na zasebni sektor in akademske ustanove. Direktor britanske MI5 je dejal, da »je Britanija priča hitri rasti agresivnih poskusov drugih držav, da bi ukradle konkurenčno prednost«.
Pet “nekopitarskih”
načel petih oči
Wray je opozoril na nevarnost uporabe umetne inteligence za »vse vrste nevarnih zlorab, o katerih govorimo«. Šef MI5 McCallum pa je bil tisti, ki je predlagal pet sprejetih britanskih načel/praktičnih ukrepov petih oči za zavarovanje inovacij podjetij v petih članicah tega zavezništva (pred kitajsko vlado in drugimi tatovi). To so: zavedaj se nevarnosti (razumevanje tega, kako se tatovi inovacij, z državno podporo ali brez nje, poskušajo dokopati do tvoje tehnologije), zavaruj svoje okolje, zavaruj svoje produkte (kot intelektualno lastnino), zavaruj svoja partnerstva (zavedaj se tveganj, ki ji prinašajo vlagatelji, dobavitelji in drugi, s katerimi sodeluješ) in zavaruj svojo rast (nasvet: ko se tvoje podjetje povečuje, se zavedaj varnostnih tveganj vstopanja na nove trge in povečanja svoje delovne sile). Pet predlogov petih oči prinese misel: le čevlje sodi naj kopitar – in naj se šefi vohunov ukvarjajo z vohunjenjem.
