Petnajstega aprila 2019 je zagorela pariška katedrala Notre Dame. Z ognjem se je 15 ur borilo več sto gasilcev, medtem ko je svet prek družbenih omrežij skorajda v živo spremljal, kako v plamenih izginja poslopje neprecenljive kulturne in zgodovinske vrednosti.
Nekaj časa je kazalo, da bo uničenje še bistveno hujše – grozilo je namreč, da bo na tla zgrmelo osem zvonov v severnem stolpu, kar bi lahko porušilo večino zidov stolnice. Na srečo se najhujši scenarij ni uresničil, a škoda je bila kljub temu ogromna. Požar je uničil strop, lesene tramove in kamnite oboke nad osrednjo ladjo. Veliko škode je povzročila tudi voda, s katero so gasili požar.
Večji del umetniških del jo je sicer v požaru dobro odnesel. Večina vitražev, skulptur in umetniških del je ostala nepoškodovanih, čemur so verniki pripisali poseben pomen. Cela je ostala tudi Jezusova trnova krona, relikvija, ki jo od francoske revolucije dalje hranijo v Notre Dame. Ognjenim zubljem se je izmuznil tudi kip Device Marije iz 14. stoletja, še bolje pa jo je odneslo 16 ogromnih bronastih kipov apostolov in evangelistov, ki so jih zaradi načrtovane rekonstrukcije iz katedrale odnesli le štiri dni pred požarom. Katedrala je tudi dom drugih največjih orgel v Franciji, ki so bile v požaru močno poškodovane zaradi prahu in dima, a jih je bilo možno obnoviti.
EN DIRECT | Dernière visite de chantier de la Cathédrale Notre-Dame de Paris avant sa réouverture. https://t.co/aDDLtJgtro
— Élysée (@Elysee) November 29, 2024
Zbrali še preveč denarja
Ko so žalostne podobe pogorišče obkrožile svet, je francoski predsednik Emmanuel Macron hitel tolažiti, da obnova ni vprašanje in da bo trajala le pet let. Napoved, ki se je marsikomu zdela pretenciozna, je z obilnimi finančnimi donacijami postajala vse bolj realistična. Na poziv k donacijam so se odzvali mnogi veliki sponzorji, pa tudi več sto tisoč mali donatorjev. Skupaj se je nabralo 846 milijonov evrov. Denarja je bilo na koncu še celo preveč, 140 milijonov evrov je tako ostalo v fondu, iz katerega bodo financirali restavratorska dela v prihodnosti.
Steklena ali ozelenjena streha?
Če se glede financiranja obnove ni zapletalo, pa je burno razpravo spodbudil način, na katerega so se namenili obnoviti katedralo. Mnenja so se kresala glede tega, ali zvesto rekonstruirati izvirno podobo in njene gotske značilnosti ali med obnovo v katedralo vključiti več sodobnih arhitekturnih elementov. Po enem od predlogov bi katedrala dobila ozelenjeno streho, po kateri bi se bilo moč sprehajati, nek drug arhitekt je predlagal streho v celoti iz vitražev, tretji bi na mestu, kjer je pred požarom stal zvonik, v nebo projiciral laserski žarek, četrti pa bi zgradil steklen zvonik. Na koncu so katedralo obnovili v slogu, ki je zelo podoben izvirnemu.
Današnja slovesnost obeležuje konec projekta obnove. Nekateri kritični glasovi Macronu očitajo, da je ukradel pozornost, saj bo uradno odprtje katedrale prihodnji vikend, ko bo v nedeljo v njej potekala prva maša po prenovi. O tem, kako poteka prenova, je bilo v javnosti znanega precej malo, tudi fotografij skoraj ni bilo, zato je današnji Macronov uradni ogled deležen velike pozornosti. Z Elizejskih poljan sicer na kritike glede kraje pozornosti odgovarjajo, da so v Franciji vse verske zgradbe v lasti države in da je Katoliška cerkev le upravljalec katedrale ter da brez Macronove zagnanosti obnova nikakor ne bi bila končana v tako kratkem času.
