Točno opoldne so se v britanski prestolnici oglasile topovske salve v Hyde parku in pri znameniti trdnjavi Tower, uro kasneje pa so zadoneli še zvonovi Westminstrske opatije. Ne zaradi prve obletnice kraljičine smrti, ampak ob sočasni prvi obletnici vladavine njenega prvorojenca, Karla III. Kraljevo sporočilo podanikom je bilo, kar je zelo presenetljivo, skromno. Le glasovno, ne ravno čustveno, in 27 sekund … kratko. Le trinajst sekund je govoril o spominih na kraljičino »dolgo življenje in predano služenje«, 14 sekund pa o sebi in kraljici Camilli. »Ob prvi obletnici smrti njenega pokojnega visočanstva in mojega prihoda na prestol se z veliko naklonjenosti spominjamo njenega dolgega življenja, predanega služenja in vsega, kar je pomenila veliko nam. Globoko sem hvaležen tudi za ljubezen in podporo moji ženi in meni v tem letu, v katerem sva se trudila, da bi vsem čim bolj služila,« je bilo vse, kar je Britancem povedal kralj eno leto po smrti matere in zasedbi prestola. Zvočno sporočilo je res popestril s prvič objavljeno odlično fotografijo kraljice, ki jo je oktobra 1968, ko je imela kraljica 42, on pa 20 let, posnel legendarni fotograf, slikar in kostumograf Cecil Beaton. Zakaj ni bila objavljena nikoli prej, ostaja skrivnost.
Spreminjanje monarhije ni njegova vloga?
Šestindevetdesetletna Elizabeta II. je umrla 8. septembra lani na gradu Balmoral, po veliko daljši še vedno neznani in nepojasnjeni bolezni in le nekaj mesecev po platinastem jubileju, ki je dal pečat njeni rekordni vladavini, dolgi več kot 70 let. Prestol je zasedla pri 25 letih, njen sin, ki je postal najstarejši prestolonaslednik, ga je pri 73. Številni poznavalci so presenečeni, ker ne kaže več nobene zavzetosti za spreminjanje monarhije in zmanjševanje števila delovnih članov. Govori se celo o tem, da bo podlegel stalnemu pritisku osramočnega brata, princa Andrewa, dobrega prijatelja razvpitega pokojnega ameriškega pedofila Epsteina, ki se hoče vrniti na sceno. Sally Beddell Smith, avtorica knjige Charles: strasti in paradoksi neverjetnega življenja, ocenjuje, da se je premislil o svoj vlogi. »Kraljica je bila znana po postopnih spremembah. V devetdesetih letih se je veliko govorilo o tem, da hoče njen prestolonaslednik radikalno spremeniti zadeve in biti glasnejši, a mislim, da je spoznal, da to ni njegova vloga,« pravi Sally Beddell Smith. Morda je predolgo čakal na prestol, ki ga je prevzel brezhibno, a mu kritiki zdaj očitajo, da se je polenil. Da ga je minilo veselje do revolucionarnih sprememb monarhije in da se je sprijaznil z evolucijskimi.
Bodo spremembe počakale kralja Williama?
Prvi mož revije Majesty Joe Little pravi, da je treba veliko postoriti, da bi racionalizirali monarhijo. Gre za pomanjšanje, okleščenje, po zgledu drugih evropskih monarhij, ki so neprimerljivo manjše in cenejše. Nujne spremembe bo očitno prepustil prestolonasledniku Williamu, ki že ima veliko besede pri vsem in menda (kar naj bi govorila Camilla) pogosto vpije na očeta. Valižanski princ William ni javno komentiral prve obletnice babičine smrti, očetovega napredovanja na prestol in svoje prelevitve v prestolonaslednika. Odcepljeni Harry, ki je spet v Britaniji, spet sam, na podelitvi nagrad dobrodelne organizacije, pa jo je. Udeležencem je povedal, da lani ni mogel priti, ker je takrat umrla njegova babica. »Točno leto kasneje vem, da nocoj gleda dol na nas in da je srečna, da smo skupaj,« je dejal Harry.
Kralju, ki naj bi bil vodilni britanski diplomat, vseeno ni uspelo doseči sprave s sinom Harryjem in snaho Meghan, a to še zdaleč ni glavna zamera kritikov. V enem letu je imel čas obiskati le Nemčijo, domovino svojih prednikov. Najbolj mu zamerijo, da kot kralj ni obiskal še niti ene od članic Commonwealtha. Njegova mati je, ko je zasedla prestol, bila kraljica v sedemdesetih državah, on je kralj v le šestnajstih. x
