Pripadniki Hamasa so 7. oktobra lani vdrli v Izrael. Ubili so okoli 1200 ljudi, še 250 pa so jih zajeli za talce. Izrael je v odzivu razglasil vojno stanje in s ciljem uničenja Hamasa sprožil obsežno ofenzivo na Gazo, v kateri je bilo doslej po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubitih okoli 42.000 ljudi, več kot 97.000 je ranjenih.
Humanitarne razmere v Gazi se vztrajno slabšajo in po podatkih Svetovnega programa za hrano se 96 odstotkov prebivalstva sooča z akutno prehransko negotovostjo. Delno operativnih je le 17 od 36 bolnišnic. Po podatkih satelitskega centra ZN Unosat je bilo uničenih ali poškodovanih dve tretjini stavb v enklavi.
Številne države in mednarodne organizacije pozivajo k prekinitvi ognja v Gazi, a se ta odmika. Več držav, tudi Slovenija, pa je od začetka vojne priznalo Palestino v podporo miru na Bližnjem vzhodu.
Bombardiranje se nadaljuje
Od sredine septembra Izrael napada tudi sosednji Libanon in tamkajšnje proiransko gibanje Hezbolah. Mednarodna skupnost zato svari pred morebitno popolno vojno v regiji.
Noč pred obletnico začetka vojne v Gazi je v palestinski enklavi minila v luči novih napadov. Izraelska vojska je davi sporočila, da je napadla bolnišnično poslopje v osrednji Gazi, za katero trdi, da so jo koristili pripadniki Hamasa.
Islamistično gibanje, ki je pred enim letom napadlo jug Izraela, je medtem sprožilo več raket, s katerimi so po lastnih navedbah ciljali mejna prehoda, ki ju zasedajo izraelske sile, in naselje blizu meje z Gazo. Izraelska vojska je sporočila, da je zračna obramba tri izstrelke sestrelila, četrti pa naj bi padel na nenaseljeno območje. Izrael je v odgovor sprožil nove napade na Gazo, piše katarska televizija Al Jazeera.
Izraelska letala hkrati nadaljujejo silovito obstreljevanje Bejruta. Po navedbah lokalnih zdravstvenih oblasti je bilo v Bejrutu v več eksplozijah ubitih najmanj 12 ljudi. Ob naraščajočem številu žrtev Izrael vztraja, da cilja poslopja gibanja Hezbolah.
Libanonski Hezbolah je sporočil, da je z raketami ciljal dve vojaški oporišči na severu Izraela, kot navajajo izraelski mediji pa so rakete zadele mesti Haifa in Tiberija ter ranile deset ljudi. Središče Haife je zadelo pet raket, kar predstavlja sploh prvi tak napad na tretje največje izraelsko mesto v zadnjem letu.
Spominski dogodki za žrtve
V Izraelu bo uradna slovesnost v spomin na žrtve Hamasovega napada v Jeruzalemu. Izraelski predsednik Jicak Herzog bo vodil spominsko slovesnost v Sderotu, enem od krajev, kjer je bilo v napadu največ žrtev. Po svetu pa bodo ob obletnici številni dogodki v podporo Palestini.
Urad Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) države poziva, naj zagotovijo spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava ter človekovih pravic. »Nobena statistika ali besede ne morejo v celoti zajeti obsega fizičnega, duševnega in družbenega opustošenja, ki se je zgodilo,« je danes sporočila začasna vodja urada OCHA Joyce Msuya.
»Vemo, kaj se mora zgoditi: talce je treba izpustiti in z njimi ravnati humano. Civiliste je treba zaščititi in poskrbeti za njihove osnovne potrebe. Arbitrarno pridržane Palestince je treba izpustiti. Humanitarne delavce je treba zaščititi in jim olajšati delo. Storilci morajo odgovarjati za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava. In napad na Gazo se mora končati,« je sporočila Msuya.
Borrell: »Po letu dni je še slabše«
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je ocenil, da se je po letu dni dni položaj še poslabšal. »Celoten Bližnji vzhod je na robu tega, da se razplamti popoln konflikt, ki ga - kot je videti - mednarodna skupnost ne more nadzorovati,« je dejal Borrell, ki verjame, da prihodnosti ne Izraelcem ne Palestnicem ne bo omogočila nobena vojaška, temveč politična rešitev.
»Ključni koraki v tem trenutku so začetek političnega procesa v Libanonu za izvedbo predsedniških volitev, razmestitev libanonske vojske na jugu države in zagotovitev trdnejšega mandata Mirovni misiji ZN v Libanonu (Unifil) ter organizacija nujne humanitarne konference,« so sporočili iz evropske službe za zunanje delovanje.
Solidarnost z Izraelci je izrazil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je danes na omrežju X zapisal, da bolečina ostaja tako živa kot pred letom dni. V telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjhujem je že v nedeljo potrdil neomajno zavezanost varnosti Izraela, obenem pa se se zavzel za prekinitev ognja v Gazi in Libanonu.
French President Emmanuel Macron called Saturday for a halt on arms deliveries to Israel for use in Gaza, provoking a sharp response from Israeli Prime Minister Benjamin Netanyahu - who called the French president and other Western leaders calling for an arms embargo against… pic.twitter.com/RAcJF43O4b
— CBS News (@CBSNews) October 7, 2024
Da stojijo ob strani judovski skupnosti, je sporočil tudi britanski premier Keir Starmer, ki je v zapisu na X poudaril, da je bil 7. oktober 2023 najtemnejši dan v judovski zgodovini po holokavstu. »Spričo sovraštva ne smemo nikoli gledati stran. Pogleda ne smemo obrniti niti, ko civilisti nosijo posledice tega konflikta na Bližnjem vzhodu,« je zapisal in prav tako pozval k prekinitvi ognja.
Avstrijski kancler Karl Nehammer je lanski vdor Hamasa označil za »enega najbolj sramotnih terorističnih napadov na nedolžne civiliste« in dodal, da je Avstrija solidarna z Izraelom in njegovo varnostjo.
Nemški kancler Olaf Scholz je že v nedeljo izrazil solidarnost z Izraelom in v Nemčiji živečimi Judi. Kot je dejal, državljani judovske vere v Nemčiji nikoli ne bi smeli živeti v strahu. »Nikoli ne bomo dopuščali antisemitizma in slepega sovraštva do Izraela. Judje v Nemčiji imajo popolno solidarnost naše države,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Scholz.
Danes je nemški kancler poudaril, da si »zvezna vlada prizadeva za prekinitev ognja, izpustitev talcev in za politični proces, čeprav se zdi bolj oddaljen kot kadar koli doslej«. Po njegovi oceni se konflikt lahko razreši samo z rešitvijo dveh držav, v katerih bodo tako Izraelci in Palestinci zmožni sobivanja.
Italijanska premierka Georgia Meloni je povedala, da spominjanje in ostra obsodba dogodkov pred letom dni ni samo ritualno dejanje, ampak pogoj za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu. »Znova poudarjamo, da je legitimna pravica Izraela, da se brani v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom,« je dejala Meloni in hkrati dodala, da Italija »ne more ostati neprizadeta ob ogromnem številu nedolžnih civilnih žrtev v Gazi.«
