Južni Sudan, najmlajša država na svetu, se je znašel v primežu najhujših poplav v zadnjih desetletjih, predvsem na severu.
Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) je sporočil, da so poplave prizadele približno 1,4 milijona ljudi v 43 okrožjih in sporni regiji Abyei, ki si jo lastita tako Južni Sudan kot sosednji Sudan.

»Več kot 379.000 posameznikov je razseljenih v 22 okrožjih in Abyei,« so še zapisali v izjavi, izdani pozno v petek. Iz več zveznih držav poročajo tudi o širjenju malarije, »kar je preobremenilo zdravstveni sistem in poslabšalo razmere na območjih, ki so jih prizadele poplave«.

Južni Sudan od osamosvojitve od Sudana leta 2011 pestijo kronična nestabilnost, nasilje, gospodarska stagnacija ter podnebne katastrofe, kot so suša in poplave.

Svetovna banka je prejšnji mesec sporočila, da so poplave poslabšale že tako kritične humanitarne razmere, ki jih zaznamujejo resna negotovost preskrbe s hrano, nenehni konflikti, izbruhi bolezni, pa tudi posledice konflikta v Sudanu, zaradi katerega je v Južni Sudan pribežalo več sto tisoč ljudi.

Država se obenem sooča s politično paralizo, potem ko je predsednikov urad septembra napovedal novo podaljšanje prehodnega obdobja, ki ga določa mirovni sporazum iz leta 2018, ter za dve leti do decembra 2026 odložil volitve.

Ključne določbe prehodnega sporazuma s Sudanom ostajajo neizpolnjene, vključno z oblikovanjem ustave in združitvijo rivalskih sil predsednika Salve Kiira in njegovega nasprotnika Reika Macharja, dodaja AFP.