V ponedeljek so v Bangladešu študentski protestniki, ki so konec tedna Dako spremenili v bojišče, dosegli svoj cilj: 76-letna predsednica vlade šejka Hasina, ki je zadnjih 15 let vodila državo, pa tudi v letih 1996–2001, je odstopila. S helikopterjem je zbežala v Indijo, ne da bi utegnila še zadnjič nagovoriti državljane. Obtožujejo jo avtokratskega vladanja, tudi zapiranja in celo ubijanja političnih nasprotnikov.
Takoj po njenem begu je več tisoč protestnikov vdrlo v vladno palačo. Načelnik generalštaba bangladeške vojske general Vaker Uz Zaman je na državni televiziji sporočil, da je odstopila, da sam prevzema nadzor nad državo in da potekajo pogovori o novi začasni vladi med vojsko in pomembnimi strankami, a ne z njeno Ligo Avami. Njen sin Sadžib Vazed je sporočil, da je njegova mati razočarana nad »uporom manjšine proti njej kljub trdemu delu« in da se ne bo poskušala vrniti na oblast.
V nedeljo je v pouličnih spopadih umrlo 94 ljudi, kar je največ v enem dnevu od začetka protestov 6. junija. »Vlada je ubila veliko študentov. Prišel je čas za končni obračun,« je v nedeljo zvečer na facebooku pozval k pohodu na vladno palačo Asif Mahmud, voditelj študentskega gibanja. Vlada, policija, vojska in provladne skupine študentov so zato na cestah Dake postavile barikade z bodečo žico. A v ponedeljek vojska in policija, ki sta julija odločno branili vlado, pogosto nista posredovali. V nedeljo je bilo preveč žrtev in pozivi uglednih upokojenih generalov, naj prenehata prelivati kri, so bili preveč glasni.
Premalo služb za diplomante
Sicer je 15-letna vladavina šejke Hasine, hčere ustanovitelja Bangladeša šejka Mudžiburja Rahmana (1920–1975), omogočila Bangladešu precejšen gospodarski razvoj, a premajhen, da bi večji del tistih, ki končajo fakulteto, prišel do zaposlitve. Lani se je tako za 3000 državnih služb, ki vedno zagotavljajo privilegije in dobro redno plačo, potegovalo 400.000 mladih diplomantov. Tako ni presenetljivo, da so se študentje najprej junija uprli novemu zakonu, ki je družinam borcev za samostojnost v vojni leta 1971 proti Pakistanu, zdaj večinoma članom vladne stranke Liga Avami (AL), omogočal 30 odstotkov novih zaposlitev v javnem sektorju.
Premierka ni hotela popustiti in je obtoževala protestnike, da so kolaboranti Pakistana, kar kaže, da je povsem izgubila stik z realnostjo. Ko pa je na protestih 19. julija umrlo 67 ljudi, so omenjeno kvoto znižali s 30 na 5 odstotkov. A študentje so prejšnji teden začeli odločno zahtevati njen odstop ne le zaradi njene odgovornosti za nasilje policije in vojske, ampak tudi zato, ker že tako vsa prosta delovna mesta učiteljev, policistov in drugih poklicev v javnem sektorju večinoma zasedajo člani vladne stranke AL ali njihovi otroci.
