Pet let in pol po uničujočem požaru so 800 let staro, a zdaj temeljito obnovljeno pariško notredamsko katedralo, ki je eden najpomembnejših spomenikov evropske srednjeveške kulture, slovesno odprli v navzočnosti okoli 3000 povabljenih. Med njimi je bilo več kot štirideset voditeljev držav in vlad, tudi slovenski premier Robert Golob s partnerico Tino Gaber.
S 14 milijoni turistov na leto je bila gotska katedrala – ki so jo gradili od 12. do 14. stoletja – pred požarom najbolj obiskana stavba na svetu. Za Francoze je predstavljala srce in dušo njihovega Pariza, francoski predsednik Emmanuel Macron pa jo je, ko je v njej v soboto nagovoril goste in menda milijardo televizijskih gledalcev z vsega sveta, označil za simbol (francoske) nacije. Med drugim je v njej leta 1804 Napoleon samega sebe okronal za cesarja, Victor Hugo pa je v znamenitem romanu Notredamski zvonar (1831) pokazal, da so veličastne katedrale s svojim bogatim zunanjim in notranjim delom za nepismene ljudi srednjega veka predstavljale takšno kulturno dobrino, kot so jo pozneje za modernega človeka romani.
Požar je divjal vso noč
Požar 15. aprila 2019 – ki naj bi ga povzročila slaba električna napeljava, morda pa tleči cigaretni ogorek, ni pa bil podtaknjen – je bil uničujoč zaradi slabo organizirane varnosti. Alarm je opozoril na ogenj ob 18.20, gasilci pa so prišli šele ob 19.01. Širjenje požara so ustavili šele ob 4. uri zjutraj, medtem je uničil streho, stolpič iz 19. stoletja in leseno ostrešje, težko 500 ton, za katero so v 12. stoletju posekali več kot tisoč hrastov posebne vrste. Preostali kamniti del zgradbe je bil nevarno načet. Rešili so večji del dragocenosti, tudi znamenite orgle, velike kot trinadstropna hiša, ki so se v soboto prvič oglasile, potem ko so v zadnjih letih sneli z njih okoli 8000 precej velikih cevi, jih očistili in namestili nazaj.
V prvih mesecih po požaru je bilo treba predvsem preprečiti, da se ne bi katedrala, ki jo je poškodovala tudi voda ob gašenju požara, povsem zrušila. Lahko bi kot pri podiranju domin prišlo do verižne reakcije na vsem obokanem stropu. Preveriti je bilo treba vsak kamen, ali bo zdržal ali ne. Pri gotskih katedralah nikoli ni jasno, kje je nosilna stena in od katerega kamna je odvisna trdnost stene in zgradbe. Strokovnjaki so si pomagali tudi z računalniki. Nekateri so menili, da je treba porušiti vso katedralo in jo zgraditi na novo.
Pripravljalna dela je leta 2019 oviral tudi strupen svinčev prah, saj se je ob požaru stopilo 500 ton svinca. Med arhitekti, gradbeniki, umetnostnimi zgodovinarji in drugimi strokovnjaki se je razvnela polemika o tem, ali naj bo obnovljena katedrala prav takšna, kot je bila pred požarom, ali ne. Donatorji so dosegli, da so pri obnovi večinoma ohranili stari videz. Ko se je zaradi pandemije covida obnova začela šele leta 2021, je skupna teža vseh kovinskih odrov v katedrali in zunaj nje znašala kar 15.000 ton.
Financiranje obnove
Sprva financiranju obnove ni dobro kazalo, saj so številna francoska mesta preklicala obljube o več deset milijonih evrov pomoči, potem ko so njihovi prebivalci zahtevali, da je treba najprej restavrirati cerkve v njihovih mestih, za katere pred tem ni bilo denarja. Vendar se je v zadnjih petih letih za notredamsko katedralo zbralo kar 846 milijonov evrov, vse to od zasebnih donatorjev, ki jih je bilo več kot 340.000 iz 150 držav sveta. Daleč največ so seveda prispevali Francozi, oba najbogatejša, Bernard Arnault in Françoise Bettencourt - Meyers, vsak po 200 milijonov evrov, François Pinault, malo manjši francoski milijarder, pa 100 milijonov, toliko tudi naftna multinacionalka Total. Za obnovo so porabili 700 milijonov evrov, preostalo bodo uporabili za dodatno renoviranje zunanjosti katedrale.
Macron je v soboto zvečer na slovesnosti dejal, da je obnova katedrale v petih letih dokaz, česa vsega je Francija zmožna: »Narediti nemogoče.« Sicer je po požaru hotel, da bi se obnova končala pred začetkom olimpijskih iger leta 2024. Menda pa je katedrala, v kateri je bila v nedeljo tudi prva maša po 15. aprilu 2019, zdaj še lepša kot pred požarom.
