Izrael se je spomnil najhujšega terorističnega napada v svoji zgodovini pred natanko letom dni, ko je Hamas krenil iz Gaze na obmejne izraelske zaselke in vojaške postojanke na jugu države ter ubil 1200 ljudi. Dan pozneje se je začela povračilna vojna v Gazi, v kateri je bilo doslej ubitih 42.000 Palestincev. Ena izmed današnjih spominskih slovesnosti je potekala v kibucu Kfar Aza, ki so ga pred letom dni preplavili hamasovci in streljali na prebivalce, mnoge pa ugrabili in odpeljali v Gazo. Na neznanih lokacijah je od prvotno 251 ugrabljenih Izraelcev še 101 talcev, od teh jih je 36 razglašenih za mrtve.
Izraelski predsednik Isaac Herzog je po letu dni vojne v Gazi, ki jo je vlada Benjamina Netanjahuja razširila še na Libanon, pozval svet, naj podpre Izrael v boju proti njegovim sovražnikom. »To je brazgotina na človeštvu. To je brazgotina na obličju Zemlje,« je dejal Herzog na prizorišču lanskega glasbenega festivala Nova blizu meje z Gazo. Samo tam je bilo ubitih skoraj 400 ljudi. »Svet se mora zavedati in razumeti, da mora Izrael v boju proti sovražnikom podpreti, če želi spremeniti tok zgodovine in regiji zagotoviti mir ter boljšo prihodnost. Borimo se v bitki svobodnega sveta,« je dejal Herzog.
Netanjahu je medtem vnovič obljubil, da bo dosegel vrnitev vseh talcev, kar že leto dni na rednih demonstracijah od njega zahtevajo svojci ugrabljenih in drugi državljani. Hkrati je poudaril, da je »protinapad na sovražnike v iranski osi zla nujen za zagotovitev prihodnosti in varnosti Izraela«, in da želijo na tak način zagotoviti, da se dogodki 7. oktobra ne bodo ponovili.
Pozivi k sklenitvi premirja
Izrazi sočutja ob obletnici brutalnega napada 7. oktobra so v Izrael prihajali iz številnih zahodnih držav. »Verjamem, da bo zgodovina 7. oktober zaradi konflikta, ki ga je Hamas sprožil na ta dan, pomnila kot temačen dan za Palestince. Preveč civilistov je v tem letu spopadov preveč trpelo,« je rekel ameriški predsednik Joe Biden in dodal, da si bo ameriška administracija še naprej prizadevala doseči izpustitev vseh zajetih talcev.
Podpredsednica Kamala Harris in demokratska predsedniška kandidatka je ponovila poziv k prekinitvi spopadov in ocenila, da so bila dejanja Hamasa tisti dan čisto zlo. »Skrajni čas je za dogovor o talcih in prekinitvi ognja, ki bi končal trpljenje nedolžnih ljudi. Vedno se bom borila za to, da bi palestinsko ljudstvo lahko uresničilo svojo pravico do dostojanstva, svobode, varnosti in samoodločbe,« je še dejala Harrisova.
Nekoliko več kritike je bilo zaznati v francoskem izreku sožalja in sočutja. Vodja francoske diplomacije Jean-Noel Barrot je poudaril, da samo sila ne more zagotoviti varnosti Izraela, vojaški uspeh pa ne nadomestiti politične perspektive. »Po letu dni vojne je prišel čas za diplomacijo, da se talci vrnejo k svojim bližnjim in da se razseljenim osebam na severu omogoči vrnitev domov,« je pozval Barrot. Podobno je menil slovenski premier Robert Golob. »Danes je dan, ko moramo razmisliti o naslednjih korakih, spremeniti smer delovanja in storiti, kar je prav za človeštvo – poskrbeti za prekinitev ognja, izboljšanje humanitarnih razmer, izpustitev talcev in vrnitev diplomatskih pogajanj. Ljudje na Bližnjem vzhodu si zaslužijo normalno in dostojno življenje v miru in varnosti,« je dejal Golob.
