Kot vsako leto je v Kninu včeraj potekala osrednja slovesnost ob obletnici vojaške operacije Nevihta. Šlo je za skrbno pripravljeno ofenzivo v začetku avgusta 1995, s katero je 200.000 hrvaških vojakov in policistov v štirih dneh – ob 244 smrtnih žrtvah v svojih vrstah – osvojilo 11.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar je skoraj vse, kar so do tedaj imeli v rokah uporniški Srbi na Hrvaškem. Izjemi sta bila Baranja in območje Vukovarja, ki pa sta v naslednjih letih po mirni poti prišla pod Hrvaško.
Več deset tisoč Hrvatov je večinoma posebej za ta dan včeraj prišlo v Knin, ki je bil v 11. stoletju prestolnica hrvaških kraljev, v letih 1991–1995 pa prestolnica separatistične Republike Srbske krajine. Nagovoril jih je premier Andrej Plenković, ki je podobno kot za njim predsednik države Zoran Milanović v svojem nastopu zahteval spremembo volilnega zakona v Bosni in Hercegovini, ker zdaj lahko tudi Bošnjaki volijo predstavnike Hrvatov (in obratno, a je Bošnjakov več), medtem ko Srbi volijo svoje. Plenković je tudi dejal, da je z Nevihto hrvaška vojska preprečila, da bi se v Bihaću ponovil genocid iz Srebrenice. Omogočila pa da je, kot je pozneje dejal Milanović, daytonski mirovni sporazum.
Plenković in Milanović o
razlogih za beg Srbov
Plenković je tudi poudaril, da je bila Nevihta, s katero se je Hrvaška vrnila na avnojske meje z Bosno in Hercegovino, legitimna. Tudi Badinterjeva komisija, ki jo je ustanovila Evropska gospodarska skupnost, predhodnica Evropske unije, je leta 1992 potrdila Hrvaško v njenih avnojskih mejah iz Jugoslavije. Se je pa težje strinjati, da je bila Nevihta »čista kot solza«, kot pravi večina na Hrvaškem. Po oceni Hrvaškega helsinškega odbora je bilo med srbskimi civilisti več kot 600 smrtnih žrtev Nevihte, iz premagane Republike Srbske krajine pa je zbežalo okoli 200.000 srbskih civilistov. Res pa je, da tudi Hrvatov, ki so od tam zbežali leta 1991, ni bilo veliko manj. Sicer se je po letu 1995 na Hrvaško vrnil del starejših Srbov, ki pa so jih tam pričakali tudi težave in nagajanje.
Plenković je v Kninu naslovil ta vprašanja: »V zadnjem času se spet poskuša obtoževati Hrvaško z lažmi, da je leta 1995 s svojega ozemlja izgnala srbsko prebivalstvo. A znano je, da jih je vodstvo upornih Srbov ob sodelovanju Beograda prisililo k begu.« Milanović pa je dejal: »Odhod velikega števila državljanov srbske nacionalnosti s Hrvaškega je res tragedija. A preden se je zgodila, smo videli kratkovidnost in aroganco tistih, ki v dnevih pred Nevihto niso hoteli privoliti v načrt Z4.« Šlo je za načrt mednarodne skupnosti o avtonomiji hrvaških Srbov, ki naj bi ga bili v Zagrebu pripravljeni odobriti še dober mesec pred ofenzivo.
V Novem Sadu srbski spomin
na “dan žalosti”
V Novem Sadu, kamor je avgusta 1995 prišlo največ, okoli 100.000 srbskih beguncev s Hrvaškega, pa je potekala osrednja srbska počastitev spomina na prizadete in pregnane v Nevihti. Slovesnosti, na katero so se iz vseh delov Srbije pripeljali polni avtobusi, tudi s transparenti »Nevihta je pogrom«, so se udeležili predsednik Aleksandar Vučić, patriarh srbske pravoslavne cerkve Porfirij in voditelj bosanskih Srbov Milorad Dodik. Srbski zunanji minister Nikola Selaković je v osrednjem govoru poudaril, da hrvaški dan zmage Srbi vidijo kot dan žalosti. Zavzel pa se je za izboljšanje odnosov s Hrvaško in za večje sodelovanje na gospodarskem področju.
