Dva meseca in pol je še do tretje obletnice ruske invazije na Ukrajino in razen morda na začetku še nikoli doslej ni bilo toliko diplomatskih razprav o začetku mirovnih pogajanj. Razlogov je več, glavni pa so menjava oblasti v ZDA prihodnji mesec s prihodom administracije Donalda Trumpa, ki napoveduje nagel konec najhujše evropske vojne po drugi svetovni, dolgoročno nevzdržen položaj za Ukrajino na fronti, predvsem zaradi pomanjkanja vojakov oziroma tovrstne ruske premoči, pa tudi negotove politične razmere v več evropskih državah ter padanje zavzetosti javnosti za podporo Ukrajini.

Ukrajina tako za ta mesec načrtuje sklic sestanka ključnih evropskih zaveznic, da bi uskladili poglede na dogajanje in zagotovili Ukrajini, da je v močnem položaju na fronti in v morebitnih pogajanjih, je včeraj dejal tiskovni predstavnik ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Katere države vse bodo sodelovale, še ni jasno, so pa dodali, da gotovo tiste, ki imajo rakete dolgega dosega, ki vlagajo v ukrajinsko proizvodnjo orožja in ki lahko odločijo o usodi ukrajinskega približevanja zvezi Nato.

Zelenski je včeraj omenjal tudi razmišljanje francoskega predsednika Emmanuela Macrona iz februarja, ko ta ni zaprl vrat možnosti napotitve vojakov v Ukrajino. Po besedah Zelenskega bi vojaki evropskih držav lahko zagotavljali varnost, dokler Ukrajina ne postane članica EU in Nata, bi pa za to morali imeti jasen urnik, je dejal in dodal, da bo v prihodnjih dneh o povabilu v Nato poskusil govoriti tudi z odhajajočim ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. »On je sedanji predsednik in veliko je odvisno od njegovega mnenja. In nima smisla razpravljati s predsednikom Trumpom o nečem, kar danes, dokler ni v Beli hiši, še ni odvisno od njega,« je dejal Zelenski.

»Samo papir ni dovolj«

Apetitov za hitro vključevanje Ukrajine v Nato med zaveznicami sicer ni zaznati, kot je bilo precej očitno pretekli teden na zasedanju zunanjih ministrov. Zelenski je omenjene izjave sicer dal po srečanju z vodjo nemške opozicije Friedrichom Merzem, ki se mu obeta zmaga na februarskih predčasnih volitvah. To pa je dobra vest za Zelenskega, saj je Merz v javnih izjavah kritičen do vlade Olafa Scholza, češ da Ukrajini ne daje dovolj podpore, med drugim z odrekanjem nemških manevrirnih raket dolgega dosega taurus za ciljanje vojaških ciljev globlje na ruskem ozemlju. »S tem silimo vašo državo, da se bojuje z eno roko zvezano na hrbtu,« je dejal Merz.

Zelenski se je minuli konec tedna v Parizu srečal tudi s Trumpom. Slednji se je potem zavzel za takojšnje premirje v Ukrajini in za pogajanja, da bi »končali to norost«. »Dobro poznam Vladimirja. Zdaj je čas za ukrepanje. Kitajska lahko pomaga. Svet čaka!« je zapisal Trump. Zelenski je to komentiral z besedami, da si Ukrajina najbolj od vseh želi miru, da pa zanj potrebuje učinkovita zagotovila. »Vojna se ne more končati samo s kosom papirja in nekaj podpisi. Prekinitev ognja brez zagotovil se lahko kadar koli konča,« je dejal in nakazal na razhajanja s Trumpovimi stališči. Dodal je, da je treba govoriti tudi o usodi zasedenih ozemelj.

Kremelj ima svoje pogoje

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa se je odzval z besedami, da je Rusija odprta za pogovore, da pa morajo temeljiti na razmerah na terenu in na istanbulskem dokumentu iz leta 2022, ko so se pogajali o prekinitvi ognja, pa je to padlo v vodo, po trditvah Kremlja zaradi Ukrajine. V dokumentu piše, da se bo Ukrajina odrekla poti v Nato in tujim vojaškim oporiščem na svojih tleh, lahko pa bi šla v EU, imela omejeno vojsko in varnostna poroštva več držav. Takrat se je bila Rusija pripravljena dolgoročno pogajati tudi o usodi Krima, a je pozneje o tem prenehala govoriti in dodala zahtevo, da se prizna enostranska priključitev še štirih drugih ukrajinskih regij Rusiji. 

Komisar bi stotine milijard za obrambo

Evropa mora najti način, da prihodnje leto najde stotine milijard evrov dodatnih sredstev za obrambo pred vsemi vrstami napadov Rusije do konca desetletja, je dejal novi evropski komisar za obrambo, Litvanec Andrius Kubilius. Sploh prvi evropski komisar za obrambo (kar je sicer področje, ki je v veliki meri v domeni držav članic) je dejal, da stara celina potrebuje »veliki pok« dodatne porabe za obrambo. Med evropskimi politiki je veliko takšnih, ki menijo, da je celina na tem področju zaspala. Vendar pa ostaja dilema, kje najti denar oziroma ali topovom res dati prednost pred maslom.

Priporočamo