Novi, konservativni premier Michel Barnier, ki naj bi po več kot sedmih letih vladanja predsednika Emmanuela Macrona prevzel vodenje države, je v torek v nacionalni skupščini predstavil usmeritev nove vlade. Največ pozornosti je namenil reševanju finančne krize. Francija ima proračunski primanjkljaj v višini 6 odstotkov BDP in tretji največji javni dolg v EU. Kot je na televiziji France2 nedavno dejal ekonomist Axel de Tarlé, je situacija v Franciji tako kritična kot v družini, ki ima 3500 evrov prihodkov na mesec, porabi pa kar 4900 evrov.
Barnier namerava prihodnje leto znižati proračunski primanjkljaj na 5 odstotkov BDP. Kot je obžaloval, je »prvo zdravilo zmanjšanje proračunske porabe«. Zahteva pa tudi »prispevek velikih podjetij, ki imajo visoke dobičke«. A ni bil konkretnejši, kot tudi ne pri svoji želji, da »najbogatejši Francozi izjemoma dajo več«. Gabriel Attal, voditelj sredinske stranke Preporod z njenimi 97 poslanci in prejšnji premier, je dejal, da noče metati Barnierju polen pod noge, a ga je posvaril: »Povečanje davkov za velika podjetja bi lahko ogrozilo milijone delovnih mest in na tisoče podizvajalcev.«
Barnier je tudi dejal: »Parlamentarne volitve so v začetku julija prinesle nacionalno skupščino, ki je tako razdeljena, kot še nikoli od leta 1958.«
Nagovarjanje skrajne desnice za zdaj deluje
V začetku septembra je postal mandatar predvsem zato, ker nima povsem odklonilnega odnosa do skrajne desnice Marine Le Pen. Če bi enako kot levica s svojimi 192 poslanci tudi Le Penova hotela vreči vsako vlado druge politične opcije, bi Francija vsaj do naslednjih možnih volitev poleti 2025 ostala brez vlade. Barnier si je zdaj toleranco skrajne desnice poskušal zagotoviti tudi z obljubo o zaostrovanju boja proti kriminalu, omejevanju priseljevanja in razmisleku o uvedbi proporcionalnega volilnega sistema. Sedanji dvokrožni je za skrajno desnico neugoden, ker se proti njej v drugem krogu povežejo vse druge stranke. Skrajna desnica ima zdaj 142 poslancev, v primeru proporcionalnega sistema bi jih imela okoli 200.
Le Penova, ki je govorila takoj za Barnierjem, je sicer kritizirala oportunizem Macronove sredine in desnih republikancev, ki je vodil do imenovanja Barnierja za mandatarja. Vendar je dejala tudi, da ne bo podprla predloga levice o nezaupnici. »Države nočemo potisniti v kaos,« je dejala. Od Barnierja pa je med drugim zahtevala, da poveča kupno moč nižjih slojev. Ti so namreč njeni volilci.
Sodna senca nad Le Penovo
Sicer se je pred nekaj dnevi v Parizu začelo sojenje njej in še 24 skrajnim desničarjem, ker so v letih 2004–2016 pomočniki evropskih poslancev Nacionalne fronte (kot se je prej imenoval Nacionalni zbor) delali za stranko, in ne za poslance. EU vsak mesec nameni vsakemu evropskemu poslancu 21.000 evrov za sodelavce. Evropski parlament, ki je tožeča stranka, trdi, da je bil oškodovan za 3 milijone evrov.
Le Penovi v primeru obsodbe grozi, da ne bo mogla kandidirati za predsednico Francije leta 2027, ko naj bi bila zmaga – po treh neuspešnih poskusih (2012, 2017 in 2022) – na dosegu roke. Obsodili bi jo lahko celo na deset let zapora, milijon evrov globe in deset let prepovedi opravljanja javnih funkcij. Ko je prišla na sodišče, obkrožena z odvetniki, je množici novinarjev dejala: »Na to sojenje prihajam povsem mirna. Nobenega pravila evropskega parlamenta nismo kršili.« Z drugimi obtoženimi se brani, da je tudi delo za stranko delo, ki je v korist strankarskih evropskih poslancev.
Poleg nje bi moral biti glavni obtoženec njen oče. A zaradi »poslabšanja fizičnih in duševnih zmožnosti« 96-letnemu Jean-Marieju Le Penu, voditelju Nacionalne fronte v letih 1972–2011, ne bodo sodili. Med 25 obtoženimi tudi ni 29-letnega Jordana Bardelle, sedanjega formalnega predsednika Nacionalnega zbora. Torej bi bil lahko on leta 2027 favorizirani predsedniški kandidat skrajne desnice.
