40.000 Južnih Korejcev se je na trati pred parlamentarno palačo včeraj udeležilo prisege novega predsednika. To je po tesni marčevski volilni zmagi postal politični novinec, dolgoletni tožilec v več odmevnih primerih pregona korupcije, 61-letni Yoon Suk Yaol.

Pred njim bo več izzivov. Eden je najvišja inflacija v trinajstih letih, ki hromi deseto največje gospodarstvo na svetu. Drugi je dejstvo, da večine v parlamentu nima njegova Stranka ljudske moči, ampak rivalska Demokratična stranka. Tretji pa so odnosi s Severno Korejo. Po preteklih izjavah sodeč bo imel Yoon ostrejši pristop do Pjongjanga od dosedanjega predsednika Moon Jae Ina. Nekoč je celo izjavil, da je pripravljen severno sosedo preventivno napasti v primeru grožnje. Včeraj je bil v inavguracijskem govoru bolj spravljiv in je Pjongjangu obljubil program ekonomske pomoči v sodelovanju s tujino, ki da bi močno dvignil standard Severnih Korejcev, če se tamkajšnji režim zaveže jedrski razorožitvi.

Zadnje poteze Pjongjanga nič ne kažejo v to smer. Letos je izvedel vrsto raketnih poskusov, zadnjega pred štirimi dnevi, ko so raketo izstrelili s podmornice. Ameriško zunanje ministrstvo opozarja, da se Severna Koreja morda pripravlja na svoj prvi jedrski poskus po letu 2017. To bi za Yoona takoj predstavljalo veliko varnostno krizo.

Po ocenah analitikov Pjongjang še manj razmišlja o jedrski razorožitvi zaradi dogodkov v Ukrajini, ki se je po razpadu Sovjetske zveze odrekla jedrskemu orožju (imela ga je na svojih tleh, ni pa ga upravljala). Kim Jong Una po njihovem ruski napad kvečjemu prepričuje, da jedrsko orožje potrebuje za varnost režima, enako kot usoda Iraka in Libije, potem ko sta se odrekla jedrskemu programu.